Rudolph je skupaj z nekaterimi soigralci obiskal osnovno šolo, ko je opazil dečka, ki v jedilnici povsem sam je kosilo. Zato se je odločil, da bo kosilo pojedel ob njegovi družbi.

“V zadnjem času se poskušam spomniti, kako sem se sama počutila v osnovni šoli. Sem imela rada učitelje? Se jih sploh še spomnim? Sem imela veliko prijateljev? Spomnim se, da me je en otrok na šolskem avtobusu ves čas zbadal, poskušala sem ostati močna in mu nisem ostala dolžna, ko pa me ni več videl, sem planila v jok. Spomnim se, da mi ni bilo lahko v šoli, bilo me je strah. Sedaj, ko imam sama otroka, pa me skrbi zanj. Čeprav se bo mogoče čudno slišalo, sem včasih hvaležna za njegov avtizem. Ne zdi se, da bi opazil, ko ljudje strmijo vanj, zdi se kot, da ga ne moti, ko ga drugi otroci ne povabijo na rojstni dan in zdi se, da ga ne moti, ko v jedilnici je sam. Velikokrat ga vprašam: Si bil danes zaradi česa žalosten? S kom si jedel danes? Včasih sicer odgovori, da je za mizo sedel s kom iz razreda, a je najbolj pogost odgovor, da je jedel sam. Takrat sem žalostna, a se zdi, da on tega ne občuti tako. Moj sin je super sladko bitje, ki ima za vsakogar, ki ga spozna, prijazen nasmeh in objem. No, danes pa mi je prijatelj poslal fotografijo, pod katero je pisalo: “Travis Rudolph je kosilo s tvojim sinom”. Vprašala sem ga kdo je Travis Rudolph, on pa mi je odgovoril, da je to igralec ameriškega nogometa. Ulile so se mi solze. Travis in njegovi soigralci so obiskali šolo mojega sina. Ne vem, kaj je tega prečudovitega človeka spodbudilo, da je jedel z mojim sinom, ampak jaz sem presrečna in tega ne bom nikoli pozabila. To je dan, ko ne bom skrbela s kom je jedel moj prisrčni sin, ker vem, da je bil s človekom, ki je heroj v številnih očeh. Travis, najlepša hvala, neizmerno si me osrečil, od sedaj naprej sem tvoja največja oboževalka,” je pod fotografijo zapisala mama, s tem pa v jok spravila številne ljudi po vsem svetu.