Rodila se je leta 1918 v srbskem mestu Novi Bečej ter od leta 1936 obiskovala igralsko šolo pri Narodnem gledališču v Beogradu. Do leta 1940 je igrala v Novem Sadu, nato se je vrnila v Beograd.

Po pisanju Tanjuga je izkazovala velik talent za humor in satiro. Nastopila je v prvi predstavi Jugoslovanskega dramskega gledališča 3. aprila 1948 v igri Kralj na Betajnovi Ivana Cankarja.

V Beogradu je nastopala v vseh gledališčih, najprej v umetniškem, nato v narodnem in najdlje v Jugoslovanskem dramskem gledališču, kjer je bila članica od njegovega nastanka do leta 1978. V tej matični hiši je odigrala več kot 40 vlog.

Kot so ob njeni smrti zapisali v Jugoslovenskem dramskem pozorištu, je sodelovala v nekaterih najbolj znanih produkcijah in s priznanimi režiserji. Med drugim je nastopila v delih Dostojevskega, Čehova, Pirandella in Majakovskega.

“Njeno najmočnejše orožje je bil njen talent za humor. Navdahnjeno ga je uporabljala predvsem v delih Nušića, Gogolja, Goldonija, Plauta… Ta nadarjenost in njen vedri duh sta jo oblikovala v eno najbolj priljubljenih igralk v zlati dobi Radia Beograd,” so še zapisali v gledališču.

Za svoje igralsko in humanitarno delo, s katerim je pomagala otrokom in mladim, je prejela več nagrad in priznanj, med drugim leta 1964 Sterijevo nagrado za vlogo Gine v Nušićevi Žalujoči družini.