Razstava olj na platnu, akrilov in akvarelov, naslovljena The Beaten Path, razkriva drugačno plat umetnika, s pravim imenom Robert Allen Zimmerman. Dylan se je začel z vizualnimi umetnostmi spogledovati v začetku 60. let minulega stoletja, zanjo pa ga je še dodatno navdušila tedanja partnerka Suze Rotolo. Med drugim je oblikoval ovitek albuma kanadske skupine The Band z naslovom Music from Big Pink iz leta 1968.

Nazadnje je Dylan svoja dela razstavljal v Milanu in New Yorku. Vodja londonske galerije Halcyon Paul Green je za AFP povedal, da jim je razstava Dylanovih del v čast, še sploh ob tem, da je glasbenik prejel ugledno Nobelovo nagrado za literaturo. Spomnil je, da Dylan od 60. let nikoli ni prenehal s slikanjem. Veliko je skiciral tudi med turnejami.

Razstava The Beaten Path predstavlja, kaj vse je Dylan v minulih dveh letih videl med potovanji po ZDA. Na slikah so tako velemesta kot širne puščave.

Je pa glasbenik pri ustvarjanju sledil samemu sebi in v določenih mestih ni slikal tistega, kar bi nekdo morebiti pričakoval. V San Franciscu je denimo upodobil prodajalca hrane iz kitajske četrti, ne pa stolpnic in hiš v viktorijanskem slogu. “Te hladne, ogromne strukture mi ničesar ne pomenijo v svetu, kot ga vidim sam, oziroma želim videti,” je pojasnil Dylan.

Največje delo na razstavi prikazuje “neskončno avtocesto”, kar simbolizira, da je Dylan vselej na poti, med dvema mestoma ali med dvema hoteloma. Green je razkril, da gre za njegovo največje delo in je “monumentalno v vseh pogledih”.

Glasbenik velja za ikono 20. stoletja, nedavno so mu podelili tudi Nobelovo nagrado za literaturo “za nov pesniški izraz v ameriški pesniški tradiciji”. Po daljšemu molku je glasbenik minuli teden vendarle sporočil, da nagrado sprejema. V pogovoru za britanski časnik Telegraph pa je povedal, da se bo podelitve nagrade decembra v Stockholmu udeležil, “če bo le mogoče”.