Ne spregljete nadvse zanimivih zgodb petih izumiteljic, ki so jim zahvaljujoč neverjetni iznajdljivosti in vztrajnosti priznali patente v časih, ko ženskam niso radi pripisovali in priznali takšnih sposobnosti.

1. Marion Donovan – Sodobne plenice

Marion Donovan se je rodila leta 1917 očetu izumitelju. Leta 1949 je rodila hčerko in bila izjemno nezadovoljna z nepraktičnimi bombažnimi plenicami in vso umazanijo, ki so jih le te povzročile na postelji in v okolici. S šivalnim strojem in kopalniško zaveso je sešila vodoodporno plenico, ki jih je kmalu začela precej neuspešno prodajati. Dve leti kasnej pa je patent za milijon dolarjev kupila ameriška korporacija Keko. Donovanova je med eti 1951 in 1996 patentirala kar 20 izdelkov, med njimi številne za ženske praktične pripomočke, pa tudi paket robčkov za čiščenje obraza, aparat za papirnate brisače, kuverto in številne pripomočke za čiščenje zob.

2. Josephine Cochrane – Pomivalni stroj

Josephine Cochrane se je rodila leta 1839 v Ohiu. Bila je bogata gospa, ki je pogosto prirejala zabave. Čeprav je posodo po zabavah vedno pomivalo njeno osebje, si je želela stroja, ki bi posodo opral hitreje. Ker si tega še nihče ni zamislil, se je leta 1886 odločila, da ga izumi sama. Vedno si je namreč želela biti slavna. Najprej je izmerila posodo, si zamislila stojala, na katera bi posoda lahko stala, nato je vstavila motor, ki je poganjal vodo, dodala milo, ki se je pridružilo vodo, nato pa je milna mešanica tekla navzdol po posodi in jo na koncu še sprala. Njeni prijatelji so bili nad pomivalnim strojem navdušeni, zato jih je izdelala še za njih. In ker se dobro samo hvali, so hitro začela kapljati naročila večjih hotelskih verig. Leta 1893 je izdelek predstavila razstavi novosti v Chicagu in osvojila prvo nagrado. Najbolj zanimivo pa je, da je iz tega izuma nastalo to, kar je danes Whirlpool.

3. Ruth Handler – Barbika

Ruth je znana kot uspešna ameriška poslovna ženska, rojena leta 1916 v Koloradu. Njen mož je s partnerjem ustanovil družbo Mattel, ki je izdelovala pohištvo za hiše za lutke. Ko je videla, da se njena hčerka Barbara igra s papirnatimi punčkami, ki pa jim daje odrasle vloge, se je odločila, da ustvari plastično lutko, ki pa bo pravzaprav odrasla ženska. A njen mož je menil, da se takšna lutka ne bo prodajala. Ko pa so se odpravili na potovanje v Evropo, je tam videla nemško lutko Bild Lilli, ki pa je bila namenjena odraslim, kupila jo je in odnesla domov. Doma je predelala dizajn in ustvarila Barbie. eta 1959 jo je predstavila na sejmu v New Yorku – Barbie je postala takojšnja uspešnica. Tako so izdelali še Kena, ki so ga poimenovali po sinu Ruthinega poslovnega partnerja. Če bi po osnovni Barbiki naredili realno žensko, bi imela mere 39-18-33. Zaradi negativnih kritik so morali lutki sicer naredili bolj realne mere glede na realne ženske, a barbika je postala svetovna uspešnica brez primere. Ruth Handler pa je kasneje postala predsednica podjetja Mattel Inc.

4. Mary Anderson – Brisalci

Mary Anderson se je rodila eta 1866 v Alabami. Leta 1902 je obiskala New York in opazovala motorista, ki seje peljal z odprtim sprednjim oknom (govora je o starih motorjih), ker ni mogel sproti očistiti protivetrnega ščita. Ko se je vrnila v Alabamo je najela dizajnerja, da je izdelal napravo, ki je omogočala, da ostaja protivetrni ščit čist. V eno izmed lokalnih podjetij je dala izdelati vzorčni model, ki je sedaj znan kot prvi učinkovit brisalec. Patentirali so ga na njeno ime za 17 let. Že njen patent je imel gumijasto plasz, brisalec pa se je dalo upravljati ročno iz notranjosti vozila. Leta 1905 je poskušala izum prodati kanadskemu podjetju, a so jo zavrnili z besedami: “Menimo, da vaš izum nima tolikšne prodajne vrednosti, ki bi upravičila množičnejšo izdelavo znotraj našega podjetja.” Ko je leta 1920 patent potekel in je avtomobilska industrija eksponantno zrasla, so brisalci, narejeni na podlagi ideje Andersonove postali del osnovne opreme vsakega avtomobila.

5.  Zlata Bartl – Vegeta

Sarajevčanka Zlata Bartl je bila profesorica kemije, fizike, matematike, meteorologije in mineralogije. Leta 1955 se je zaposlila kot vodja tima v Podravkinem raziskovalnem laboratoriju. Že dve leti kasneje je žela uspehe z idejo izdelave ”juh iz vrečke” oziroma dehidratiziranih juh. Dve leti kasneje je na tržišče lansirala univerzalni dodatek k jedem Vegeta, ki je kmalu postala ena najbolj prepoznavnih hrvaških proizvodov. Prejela je mnoga priznanja, tudi visoko odličje predsednika Republike Hrvaške, Zlato kuno za življenjsko delo Hrvaške gospodarske zbornice ter spomenico Podravke za življenjsko delo iz leta 1987. Žalostno pa je, da od najbolj prepoznavnega hrvaškega patenta Vegeta razen redne plače Zlata Bartl s finančnega vidika ni imela nič, Podravka ji je na koncu pokrila le dom za ostarele, kjer je leta 2008 tudi umrla.