Kot so ob mednarodnem dnevu, ki ga obeležujemo od leta 1995, zapisali na Unescovi spletni strani, nas ta dan obenem opominja na to, kako biti človek.

Pretekla leta je bilo veliko pozornosti ob tem dnevu namenjene razumevanju, kako preprečiti nesoglasja ter pomenu medsebojnega razumevanja in dialoga. Letos pa se velja osredotočiti na to, kako vse to znanje uporabiti za preseganje nesoglasij in s tem preiti v boljšo, prijaznejšo prihodnost, so navedli na spletni strani mednarodnega dneva.

Učenju otrok in učencev o pomembnosti strpnosti so se posvetili tudi v izobraževalnem centru Eksena. Tako kot vsako leto so tudi letos izvedli projekt Mednarodni dan strpnosti – dan za strpnost in prijateljstvo. Vodja projekta Nejc Jelen je za STA dejal, da se je na projekt letos prijavilo več kot 120 vrtcev in šol iz vse Slovenije. Projekt so glede na trenutne razmere in ukrepe preselili na splet.

“Strpnost se nam zdi v teh časih še toliko pomembnejša, saj pandemija koronavirusa povzroča oziroma povečuje nestrpnost med ljudmi,” je dejal Jelen. Zato je po njegovi oceni bistveno, da se vsi zavedamo, kako pomembna je strpnost v naših življenjih, saj lahko tako “premagujemo tudi najtežje izzive in krizne situacije”.

Projekt je zastavljen tako, da se učitelji oziroma vzgojiteljice z otroki in učenci pogovorijo o strpnosti, nato pa jih spodbudijo, da ustvarijo likovni ali pisni izdelek (esej ali spis). Letošnja tema, na katero bodo otroci ustvarjali, se glasi: “Ne delajmo drugemu tistega, kar ne bi želeli, da drugi naredijo nam.”

Projekt v Ekseni izvajajo vse od leta 2015, ko so tudi prevedli Deklaracijo o načelih strpnosti v slovenščino, ki je bila sicer temelj za razglasitev dneva strpnosti. Ta med drugim opominja, da strpnost prepoznava univerzalne človekove pravice in temeljne svoboščine drugih. Ljudje so namreč naravno raznoliki in samo strpnost lahko zagotovi preživetje različnih skupnosti v vseh delih sveta.

Ob dnevu Unesco še opozarja, da se lahko proti nestrpnosti borimo z ustrezno zakonodajo, ki ščiti človekove pravice. Pri tem pa zakoni niso dovolj – tudi Unesco namreč izpostavlja pomembnost ustrezne izobrazbe, saj je nestrpnost zelo pogosto zakoreninjena v nevednosti in strahu ljudi pred neznanim, pred drugimi kulturami, religijami in narodi.

Za boj proti nestrpnosti je potreben tudi dostop do informacij – nestrpnost je namreč najbolj nevarna, kadar se jo izkorišča za dosego političnih ciljev. Boj proti nestrpnosti pa zahteva tudi individualno zavedanje o tem, kako vsak posameznik dojema drugačne od sebe.