Dunaj in Ljubljana sta si v resnici veliko bolj podobna kot bi si mislili: Mesti po meri človeka!

Dunaj in Ljubljana sta si v resnici veliko bolj podobna kot bi si mislili: Mesti po meri človeka!

Mesto Dunaj od 22. do 24. oktobra leto že drugič prireja Dunajske dneve v Ljubljani. V sklopu teh dnevov sta, poleg brezplačnega klasičnega koncerta dunajske zasedbe Klangkollektiv, tudi dva konferenčna dneva z naslovom »Dunaj in Ljubljana – mesti po meri človeka«, na katerih so dunajski in ljubljanski strokovnjaki prikazali uspešne projekte na področjih, kot so med drugim oskrba starejših, nasilje nad ženskami, prekomerni turizem, ravnanje in preprečevanje z odpadki in še številne druge.
Ljubitelji klasične glasbe so lahko v ljubljanski filharmoniji prisluhnili koncertu dunajske zasedbe Klangkollektiv, ki jo sestavljajo člani največjih dunajskih orkestrov, kot sta Dunajski filharmoniki in Dunajski simfoniki. Pretežni del programa koncerta pa je bil namenjen velikanu dunajske klasike Ludwigu van Beethovnu, kateremu bodo ob praznovanju 250. obletnice rojstva prihodnje leto na Dunaju posvetili številne prireditve (Foto: S.L.)

Prestolnici sicer že mnoga leta uspešno sodelujeta. Sporazum med mestoma je bil prvič podpisan leta 1999 in nazadnje obnovljen leta 2016. Mesti sta doslej izmenjali izkušnje na različnih področjih dela mestnih uprav ter izpeljali številna strokovna srečanja tako na Dunaju kot v Ljubljani.  Tokrat je bil tako prvič v ljubljani na obisku novopečeni dunajski župan Michael Ludwig, ki je na uvodni diskusiji z županom Jankovičem povedal, da je nad mestom naravnost navdušen, da je opazil, da imata mesti mnogo podobnosti, in da Ljubljana ni le najlepše mesto, ampak tudi mesto z verjetno najlepšim županom.

Pogovor med županoma obeh mest, ki ga je vodilIgor. E. Bergant (Foto:S.L.)

Je pa dunajski župan nekoliko manj v šali poudaril tudi to, da se obe mesti trenutno soočata s številni izzivi (med drugim rast števila prebivalstva v mestu in posledično stanovanjska problematika) in da si želi, da se ravno zaradi tega drugo od drugega učita na primeru rešitev in dobrih praks, ki že obstajajo ali še prihajajo. Ljubljanski župan bi z Dunaja, kot je priznal, najraje vzel del njihovega proračuna (za primerjavo na Dunaju proračun na prebivalca znaša 9000 evrov, v Ljubljani pa le 1000 evrov), bi se pa gotovo lahko zgledovali tudi po njihovi stanovanjski politiki (kar 60% prebivalcev Dunaja namreč živi v stanovanjih, ki so v lasti mesta, ne v lastniških stanovanjih). Janković bi vzel še Dunajski letalski promet, kot je povedal v šali na račun naše propadle Adrie, ter to, da imajo na Dunaju svoje sedeže številne svetovno priznane blagovne znamke. Kot eno glavnih vzporednic Janković, ki pravi, da mesti sicer med sabo tudi nekoliko tekmujeta, vidi v številu in velikosti zelenih površin v mestu. Nekaj navihane tekmovalnosti pa je bilo čutiti tudi ko se je dunajski župan pohvalil, da je Dunaj ena redkih prestolnic, ki ima v mestu vinograde in vino in je to vino tudi izjemno dobro. Janković je na to hitro pristavil, da imamo na ljubljanskem gradu kar 2000 vinskih trt in da tudi to vino ni kar tako, ampak gre za grajsko vino in ga bo gospod Ludwig imel tudi priložnost poskusiti.

#VIENNADAYS (Foto: S.L.)

Sicer pa je bilo na prvem konferenčnem dnevu je bilo govora predvsem o primerih dobrih praks na področju krožnega gospodarstva in preprečevanja odpadkov ter oblikovanja javnega prostora po meri meščanov v obeh mestih. Predstavili so tudi uspešne ukrepe proti prekomernemu turizmu in nasilju nad ženskami. Nam se je zdela predvsem zanimiva tematika turizma oziroma celo prekomernega turizma, kot so ga poimenovali, v obeh mestih. Pri tej tematiki pa so nas nekako najbolj šokirale številke, ki jih je predstavil Marcus Penz iz WienTourismus. Lani je bilo namreč na Dunaju opravljenih kar 16,5 milijona turističnih nočitev, od tega je bilo 893 milijonov evrov neto prihodkov. Številke so res ogromne, a kljub temu Penz pravi, da na Dunaju ne morejo govoriti o prekomernem turizmu in da 9 od 10 vprašanih Dunajčanov turisti ne motijo. Ključ za to pa je, kot se je strinjala tudi Petra Stušek, direktorica turizma Ljubljana, razpršenost turizma izven samega mestnega jedra, v druge četrti in celo v okoliške bližnje kraje, in pa razpršenost turizma v vse letne čase v vse sezone, enakomerno.

Izognite se gneči: Trije simpatični, skriti, božični sejmi na Dunaju

Hkrati sta se tudi oba strinjala, da je izjemno pomembno, da je ves čas v središču tudi dobrobit lokalnih prebivalcev in spoštovanje le teh. Izjemno pa se nam je zdel zanimiv podatek o Ljubljani, ki ga je še predstavila Stuškova in sicer, da je v Ljubljani manj kot 50% tujskega turista, torej so obiskovalci mesta v večini še vedno Slovenci in da je tudi v najbolj zasedenih turističn mesecih v mestu še vedno več domačinov kot turistov. To se nam je zdelo zanimivo predvsem zato, ker smo na Dunaju oziroma v Avstriji na splošno opazili, da Avstrijci radi dopust preživljajo v Avstriji, da je večina turistov tam še vedno Avstrijcev in da izjemno skrbijo za turistično promocijo Avstrije med Avstrijci, prepričani pa smo bili, da je v Sloveniji drugače in da smo Slovenci še vedno raje turisti v tujini. Pa očitno temu ni tako, kar je zelo pozitiven podatek!

Doživite poletni Dunaj: TOP 6 stvari, ki jih kot turist, ki hoče več, ne smete izpustiti!

Otvoritveni koncert Dunajskih dnevov v LJubljani v ljubljanski filhamoniji (Foto: S.L.)
Nagovor dunajskega župana Ludwiga (Foto: S.L.)

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content