Femicid ali namerni umor žensk se pripisuje predvsem globoko zakoreninjeni neenakosti med spoloma in uničujočim stereotipom o ženskah kot šibkejšem in manjvrednem delu družbe. In glede na poročilo Urada ZN za droge in kriminal (UNODC) za leto 2018 v svetu ostaja zakoreninjen.

Po podatkih UNODC je bilo med 87.000 v letu 2017 namerno umorjenimi ženskami 30.000 žrtev soproga ali intimnega partnerja, 20.000 pa kakega drugega sorodnika. To pomeni, da je bilo vsak dan 137 žensk ali deklic žrtev tistih, ki so jim bili najbližje, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Poročilo UNODC sicer kaže tudi, da so bili moški v letu 2017 štirikrat pogosteje žrtve umora kot ženske (80 odstotkov vseh žrtev umorov je bilo namreč moških), a so jih največkrat ubili neznanci. Manj kot petina moških je bila namreč žrtev svojega življenjskega sopotnika – v primerjavi z 82 odstotki žensk.

“Številne žrtve femicida ubijejo trenutni ali prejšnji partnerji, a ženske so zaradi svoje vloge in statusa tudi žrtve očetov, bratov, mater, sester ali drugih družinskih članov,” izpostavlja poročilo UNODC.

Poudarja tudi, da ti umori običajno niso spontano ali naključno dejanje, temveč “vrhunec predhodnega, na osnovi spola utemeljenega nasilja”. Med motive UNODC izpostavlja predvsem ljubosumje in strah pred zapustitvijo.

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki izpostavlja, da je skoraj tretjina žensk na svetu poročala o fizičnem ali spolnem nasilja partnerja ali nepartnerja, pa krivdo za femicid pripisuje tudi neenaki moči žensk v primerjavi z moškimi in “uporabi nasilja kot normi za reševanje konfliktov”.

Ko gre za ženske, ki jih umorijo partnerji ali sorodniki, je žalostna rekorderka Azija. Tam je bilo v letu 2017 tako umorjenih 20.000 žensk. Sledijo ji Afrika z 19.000 žrtvami takšnega femicida, Severna, Srednja in Južna Amerika (8000), Evropa (3000) in Oceanija (300).

A največja nevarnost za takšno smrt ženskam preti v Afriki, saj je tam, začenši z Južno Afriko, Senegalom in DR Kongo, verjetnost femicida s strani svojcev ali partnerjev kar 69-odstotna.

Ženske so še bolj kot sicer ranljive na območjih, kjer vladajo revščina, humanitarne krize ali vojne – kjer so kot “vojno orožje” tudi žrtve posilstev in spolnega suženjstva.

Prav zaradi pogostih vojn med kriminalnimi tolpami ali različnimi etničnimi skupinami oz. brezposelnostjo in revščino se na vrh seznama po številu namernih umorov žensk uvrščajo države v Latinski Ameriki in Afriki.

Na čelu lestvice je Salvador, kjer je bilo v letu 2017 ubitih skoraj 13,9 ženske na 100.000, sledi pa jih Jamajka z 11 na 100.000. Na tretjem mestu je Srednjeafriška republika z 10,4 na 100.000, na četrtem pa Južna Afrika z 9,1 na 100.000. Dejanske številke pa so verjetno še precej višje.

V državah, kot so Indija, Pakistan in Afganistan, pa so ženske pogoste žrtve t. i. umorov iz časti. Ženske ali dekleta so v teh primerih žrtve sorodnikov, če se oddaljijo od družinskih tradicij, pravil in vrednot (pogosto zato, ker se zaljubijo v napačnega človeka ali imajo spolne odnose pred poroko).

Takih umorov po svetu vsako leto po podatkih ZN zabeležijo okoli 5000, med njimi kar 1000 v Indiji, z več sto pa jim sledi Pakistan.

Smrti teh žensk so izjemno krute, pogosto jih kamenjajo, žive sežgejo, zadavijo, zadušijo ali zabodejo in ustrelijo. Kot navajajo ZN, gre pri tem umorih v nekaterih državah za “grozovito pravilo”, storilce teh umorov pa pogosto sama zakonodaja izvzame iz kaznovanja.

Nekatere države so v zadnjih letih le naredile korake v smeri boja proti femicidu.

Španija, v kateri nekateri vidijo znanilko sprememb, je leta 2004 sprejela poseben zakon, uperjen proti nasilju, ki se nad nekom izvaja prav zaradi njegovega spola.

Tega pojava se je Madrid lotil na različnih ravneh – družbeni, izobraževalni in kazenski. Vzpostavili so tudi 100 posebnih sodišč in policijskih enot.

Lani so zabeležili 50 umorov žensk, letos 51, medtem ko je bilo teh smrti v letu 2003 71. Kritiki sicer pravijo, da je število umorov žensk še vedno previsoko, in opozarjajo, da so tudi nekateri sodniki obtoženi nasilja nad ženskami.

Tudi v Kanadi pripravljajo akcijske načrte za boj proti nasilju nad ženskami in od leta 2009 beležijo upad nasilja nad zakonskim partnerjem. A v tej državi še vedno vsakih šest dni umre ženska, ki jo umori partner, pri čemer je tveganje za takšno smrt šestkrat večje med domorodnimi Kanadčankami.