V odročnem predelu severne Avstralije se skriva krokodilja farma luksuznega proizvajalca LVMH. Farma je celo tako skrita in odročna, da je v deževni dobi dostop do farme možen le s helikopterjem. In tukaj, v kraju Coolibah, v Severnem teritoriju, francoski koncern goji krokodile prav določene vrste, saj so zaradi svojih majhnih lusk idealni za proizvodnjo usnjenih torbic.
V minulih desetih letih sta bila koncerna LVMH in Hermès, da bi zagotovila, da je dovolj materiala, saj povpraševanje po tovrstnih izdelkih ves čas rase, vedno znova na “nakupovalnih turnejah” po Avstraliji. In danes imata tako ti dve francoski podjetji v lasti večino krokodiljih farm v državi.
V času valjenja jajc krokodilov farma deluje s polnimi obrati. Približno 4000 krokodiljih jajc vsako leto poberejo iz narave in jih odnesejo v Coolibah, kjer do zvalitve čakajo v inkubatorjih. V prostoru, kjer je konstantna temperatura 33 stopinj tako na regalih hranijo zaboje polne krokodiljih jajc. “Izjemno so občutljivi na temperaturo. In že na začetku inkubacije je možno določiti katerega spola so. Mi želimo predvsem samčke, saj hitreje rastejo,” pojasni Ben Hindle, vodja farme. Med pregledom zabojev odkrije nekaj sveže zvajenih krokodiljih mladičkov, ki od sebe dajejo majhne cvileče zvoke. “Tako kličejo svoje brate, da tudi oni pridejo ven iz svojih jajc, da bi se tako vsi istočasno zvalili,” pojasni Ben. Po izvalitvi te majhne krokodilčke prestavijo v valilnice. V zaprtih, delno z vodo napolnjenih rezervoarjih, se držijo v skupinah, ki štejejo med 30 in 40 krokodilov, tam pa preživijo približno devet mesecev. Šestkrat na teden jih hranijo s kengurujevim mesom.
Krokodile gojijo izključno za proizvodnjo luksuznega krokodiljega usnja
Kot pravi Ben Hindle, ni boljšega materiala kot je krokodilje usnje: “Njihova koža na trebuhu je brez kosti, luske so majhne, vzorec kože je zelo ženstven, še posebno zaželjen za izdelavo torbic.” Tretji in zadnji del svojega življenja kokodili na krokodilji farmi preživijo v vsak svoji kletki, da bi tako preprečili, da se med sabo ne bi grizli ali praskali, kar bi lahko poškodovalo kožo in pomenilo izpad dohodka. Na koncu jih usmrtijo s pištolo, tako kot govedo, njihove kože pa pošljejo v Singapur, v usnjarno, ki jo je leta 2011 LVMH pooblastilo, da za vse znamke njihovega koncerna dobavlja krokodilje usnje.
Vse glasnejše kritike borcev proti mučenju živali – Chanel se je tovrstnemu usnju že odpovedal
A kljub vedno večjemu povpraševanju po eksotičnem krokodiljem usnju luksuznih modnih znamk pa so prav te znamke na račun tega deležne ogromno kritik. Nedavno so tri aktivistke Pete (oganizacija za boj proti mučenju živali), oblečene le v kopalke in splastičnimi maskami krokodilov na glavi, protestirale pred Hermèsovim butikov v sedišču Sydneyja. “Za vsako torbico, za vsak čevelj ali pas iz krokodiljega usnja bo morala zelo inteligentna in občutljiva žival trpeti v ujetništvu, trpeti grozljivo življenje in konstantno mučenje, preden bo na koncu morala za to dati življenje,” pravi aktivistka Aleesa Jones. Nekatere velike modne znamke kot je Chanel pa so se medtem že odpovedale uporabi eksotičnega usnja za svoje izdelke. Alexandre Capelli iz okoljevastvenega oddelka koncerna LVMH pa medtem pojasnjuje, da koncern svojim posameznim znamkam dopušča svobodo, da te materiale uporabljajo, če želijo, in tudi svojim strankam svobodo, da te izdelke kupujejo.
