Beli in rožnati cvetovi se s svojo lepoto in simbolizmom pogosto pojavljajo v japonski umetnosti. Naravni pojav je postal del kulturne identitete Japonske, državo pa v tem letnem času obišče več turistov kot katerikoli drugi del leta.

Vsako leto Japonci pozorno spremljajo napredek cvetenja. Med prvimi lahko v pojavu uživajo običajno v začetku marca na Okinavi, s toplejšim vremenom pa se fronta cvetenja češenj oz. sakura zensen pomika proti severu, ko v aprilu običajno zacvetijo češnje v Tokiu, v maju pa na severnem otoku Hokaido.

Najbolj osnoven podatek, po katerem strokovnjaki določajo začetek cvetenja, so temperature, saj bodo češnje zacvetele hitreje, če spomladi zabeležijo hiter dvig temperatur. Vendar pa visoke temperature jeseni in pozimi ne napovedujejo hitrejšega začetka cvetenja, ampak kasnejše, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem ko je običajno začetek cvetenja napovedovala japonska meteorološka agencija, zadnjih nekaj let to počnejo predvsem številna zasebna podjetja, ki pa se zanašajo predvsem na informacije domačinov, nekatera pa uporabljajo tudi umetno inteligenco.

Med drugim se podjetje Weathernews zanaša na fotografije, ki jih redno pošilja okoli 10.000 Japoncev z vseh delov države. Projekt Sakura so zagnali leta 2004, prostovoljci pa si izberejo svojo češnjo in v bazo redno pošiljajo fotografije popkov. Strokovnjaki si pri napovedih pomagajo tudi z opazovanjem vremena ter različnimi algoritmi.

Kot pojasnjujejo pri podjetju, lahko prav z opazovanjem popkov zelo natančno napovejo, kdaj bo češnja zacvetela. Ko konec popka postane rahlo rožnat, bo drevo začelo cveteti v roku enega tedna.

Za letos sicer okvirno napovedujejo, da bodo na Japonskem cvetele češnje približno od sredine marca pa do začetka maja. Termini se sicer razlikujejo glede na del države.

Pomladni spektakel pa ne privablja le številne ljubitelje cvetja, na Japonskem predstavlja tudi pomembno gospodarsko panogo. Trgovine, restavracije in kavarne se namreč v spomladanskih mesecih založijo z raznoraznimi izdelki, ki so povezani s češnjevimi cvetovi. Od belo-rožnatih embalaž do najrazličnejših kulinaričnih užitkov z okusom sakure – pivo, čokolada, kava, čips ipd.

V tem času Japonci pod cvetočimi drevesi tudi radi razgrnejo odeje za piknik, se družijo, opazujejo cvetove in uživajo v spokojnosti narave. Več stoletij stara tradicija se v japonščini imenuje hanami in predstavlja radostni čas festivalov in slavljenja lepote češnjevih cvetov.

Obdobje cvetenja češenj pa predstavlja tudi obdobje sprememb, saj se v tem času začneta novo poslovno in šolsko leto. Prvi dan šole na primer pogosto sovpada z začetkom cvetenja.

Kljub večtedenskemu nestrpnemu pričakovanju začetka sakure pa sledi le kratkotrajno veselje. Češnja namreč običajno odcveti v enem tednu, ko nato veter odnese v zrak bele in rožnate cvetove ter z njimi posuje zelenico pod drevesi.

Da češnje na nekem območju zacvetijo skoraj sočasno in le za kratek čas, predstavlja na Japonskem tudi pomemben simbol človeške smrtnosti ter kako kratko in dragoceno je lahko življenje. Češnjevi cvetovi pogosto krasijo najrazličnejše izdelke in umetnine, Japonci pa jih cenijo tudi kot simbole sreče, ljubezni in pomladi.

Za opazovanje cvetenja japonskih češenj pa Slovencem ni treba nujno odpotovati na 9000 kilometrov oddaljeno Japonsko, saj ta vrsta češnje dobro uspeva tudi pri nas ter pogosto krasi številne domače in javne vrtove. Med drugim je Japonska leta 1999 Sloveniji podarila 300 japonskih češenj, skrb zanje pa je prevzel ljubljanski botanični vrt. Lani so pri nas češnje zacvetele v začetku aprila.