Med 18. in 1.00 uro zjutraj so tako obiskovalci lahko izbirali med obiskom kar okrog 730 muzejev, galerij, in umetniših institucij. Če naštejemo samo nekaj najbolj nenavadnih: Že omenjeni pokopališki muzej,muzej mučilnih naprav, muzej kondomov, cirkuški in muzej klovnov, muzej kontracepcije in splava, muzej v temi, muzej snežnih krogel, muzej dojenja, in še številni drugi. Muzejska noč sicer poteka tudi v Sloveniji, Lichtensteinu, in v delih Nemčije. Vse od leta 2000 je Muzejska noč, ali kot jo imenujejo v Avstriji  „Lange Nacht der Museen“, zabeležila že skupno sedem milijonov obiskov.

Skok od muzeja do muzeja

Največ obiskovalcev se je na raziskovanje odpravilo na Dunaju (kar 189.032) in med njimi smo bili tudi mi. Letos je največ obiskovalcev obiskalo umetniško galerijo Albertina (16.575), a mi smo se ji zaradi prenatrpanosti raje izognili in se odpravili v Nacionalno knjižnico, ki slovi po svoji čudoviti arhitekturi, v pokopališki muzej, ki je doživetje zase, v avstrijsko zakladnico, kjer hranijo dragulje, krone in slavnostna oblačila iz nekdanje monarhije, ter v astronomsko opazovalnico, kjer hranijo kar več kot 125 let stari teleskop.

Pokopališki muzej se nahaja na cetralnem dunajskem pokopaliču v njem pa je razstavljena pokopališka oprema iz različnih zgodovinskih obdobij, različne vrste krst in uren, predstavljen je postopek v krematoriju, vodič po muzeju, ki je tudi sam pogrebnik, pa hudomušno z veseljem postreže s številnimi pikatnimi zgodbicami s pokopališča. Za nekatere je bil vrhunec obiska tega muzejo zagotovo “testna vožnja” v krsti, saj imajo razstavljene krste, v katere obiskovalci lahko ležijo in preizkusijo.

Precej manj morbiden kot obisk pokopališkega muzeja je bil obisk astronomskega observatorija Kuffner Observatory, kjer hranijo in še vedno uporabljajo astronomske instrumente iz 19. stoletja, še posebno pa je zanimiv 125 let star teleskop. V observatoriju je za obiskovalce poseben program pripravil “Science Buster” Werner Gruber, ki je ob letošnji 50. obletnici pristanka na Luni pripravil neverjeten kolaž zanimivih, doslej javnosti še nepoznanih, precej pikantnih, podatkov o samem poteku poleta in pristanka na Luni.

Zagotovo je bila obiska vredna tudi dunajska nacionalna knjižnica, ki je ena njlepših zgodovinkih knjižnic ns svetu. Gre za prelepo baročno knjižnico, ki je bila zgrajena v 18. stoletju in kjer hranijo več kot 200,000 neprecenljivih knjig.

Zagotovo pa je neprecenljve vrednosti tudi muzej imperialnega zaklada, ki je del zbirke umetnostnozgodovinskega muzeja. Gre za eno svetovno najpomembnejših zakladnic, kjer lahko opazujemo najdražje dragulje iz evropske zgodovine. Tukaj se tako nahaja ne le srednjeveška krona svetega rimskega imperija, ampak tudi krona avstrijskega imperija, dragulji habsburške monarhije in celo skoraj dva metra in pol dolg samorogov rog.