“Res ne vemo, kaj nas še čaka in kdaj se bo ta novi veter ‘covidus tornadus’ res umiril, jasno pa je, da se zaradi vsega tega lovimo pri iskanju ravnotežja in smeri, saj ne vemo, kam naj v resnici usmerimo jadra,” je v metafori prihajajoče praznike med epidemijo ubesedila Poljančeva.

Tradicionalna doživetja so bila še posebej med prazniki namreč naša “sidrišča”, zato se lahko letos mnogi znajdejo v fazi beganja, žalovanja in pogrešanja tega, kar letos ne bo mogoče. Ob drugačnih praznikih se lahko po besedah psihologinje mnogi počutijo, kot da izgubljajo nekaj življenjsko pomembnega, saj je porušena oblika, ki jim je zagotavljala občutek domačnosti.

A drugačni prazniki nikakor ne pomenijo, da se jim je treba odpovedati, je še dejala. Preživimo jih lahko na nov, drugačen način. “To je namreč kljub temu obdobje, ki je ne glede na zdravstvene razmere namenjeno umirjanju, pozornosti do drugih, obdarovanju, razveseljevanju in hvaležnosti,” je dejala Poljančeva. Pri tem je še poudarila, da slednja pogosto vznikne prav takrat, ko ni vse po starem, tradicionalnem.

Svetovala je, naj se ljudje povežejo na nove načine, z novimi igrami, naj napišejo pesem ali naredijo kviz. “Letos se v resnici lahko prav vsi naučimo več lepega izraziti z besedami ali kakšnimi drugimi, novimi gestami,” je pred prihajajočimi prazniki še svetovala Poljančeva.