Da denar igra pomembno vlogo pri občuteni sreči, se zdi logično, saj zagotavlja večjo varnost. Pri vprašanju, ali pa obstaja pri tem neka določena mejna vrednost, pri kateri občutenje osebne sreče stagnira, pa so znanstveni odgovori ambivalentni in odvisni od tega, kaj določena raziskava bolj jasno osvetljuje. Pri raziskovanju sreče je tako treba razlikovati med dolgoročnim zadovoljstvom z življenjem in faktorji kot so veselje, stres, žalost, na dnevni ravni, torej vsakodnevnim čustvenim ugodjem oziroma dobremu počutju.
Kot je pokazala raziskava ameriškega psihologa Andrewa Jebba z univerze Purdue leta 2018, je idealen letni dohodek gospodinjstva v ZDA, ki je poteben za vsakodnevno dobo počutje in čustveno ugodje, med 50.000 in 62.000 evri. To je v grobem podobno temu, kar sta ugotovila tudi nobelov nagajenec za dosežke v ekonomiji Danie Kahneman in ekonomist Angus Deaton z univerze Pinceton. Leta 2010 sta tako ugotovila, da pri meji 75.000 dolarjev oziroma danes je to približno 62.000 evrov na leto, ugodje in dobro počutje neha rasti. Kajti od te finančne meje naprej, če zaslužijo več kot to, ljudje najverjetneje ne morejo več početi stvari, ki so ključne za čustveno dobro počutje in so v življenju največ vredne, kot na primer preživljanje časa z družino. Od te meje naprej so prioritete druge.
Nova raziskava
Zgoraj napisanemu pa ugovarja novejša raziskava psihologa Matthewa Killingswortha z univerze v Pennsylvaniji. V raziskavi je sodelovalo 33.000 odraslih, ki so zaposleni, v njej pa so sodelovali preko aplikacije, ki jih je ob najključih trenutkih dneva vprašala “Kako se trenutno počutite?”. Rezultat, ki je nastal na podlagi 1,7 milijona posameznih podatkov, se je glasil: Ne le splošno zadovoljstvo z življenjem, ampak tudi vsakodnevno čustveno ugodje narašča z naraščajočimi prihodki v gospodinjstvu in to daleč preko meje 80.000 dolarjev zasužka. Kot enega od razlogov pa psiholog navaja, da imajo bogati ljudje občutek, da imajo več nadzora nad svojim življenjem. Navzgor ni meje glede zaslužka, ki vpliva na dobo počutje.
Killingsworth vidi razlog za rezultate, ki se precej razlikujejo od drugih raziskav, predvsem v metodologiji: Tako so bili sodelujoči, s pomočjo pametnih telefonov, vprašani takorekoč v “realnem času”, o občutkih v tistem konkretnem trenutku, namesto v anketi, v kateri bi odgovarjali za nazaj. Poleg tega pa so svoje občutke opisovali s pomočjo skale s širokim razponom in ne le z odgovarjanjem z da ali ne.
Torej raziskava sicer potrjuje, da res obstaja točka, znesek zaslužka, od katere naprej denar izgublja svojo moč pri izboljševanju življenjske kvalitete, a t novejši podatki kažejo na to, da je ta meja precej višja, kot pa so trdile prejšnje raziskave. A kljub vsemu je treba previden pri primerjavi rezultatov raziskave pri Američani in pri Evropejcih. Američani so namreč veliko bolj tekmovalno nastojeni in materialistični, uspeh človeka pa se močneje sodi po njegovem ekonomskem statusu.
To, za kaj zapravljamo denar, igra pomembno vlogo
Raziskava nemškega inštituta za gospodarske raziskave (DIW), ki je bila opravljena lansko leto, je pokazala, da so milijonarji in milijonarke v Nemčiji najbolj zadovoljni s svojim življenjem. A pri tem ni bilo pomembno le to, koliko denarja ima človek, ampak za kaj ga zapravi. Raziskava je tako pokazala da doživetja bolj osrečujejo kot materialne stvari, saj se ne obrabijo in ne izgubijo svoje vrednosti s časom. Prav tako osrečuje, če denarja ne zapravljamo le zase, ampak tudi za druge.
