Brenčanje čebel ali metuljev spodbuja določene cvetlice, da proizvajajo bolj sladek nektar, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ugotovili izraelski znanstveniki.

Pod drobnogled so vzeli rože iz rodu svetlinovk z znanstvenim imenom Oenothera drummondii. “Naši rezultati so prvič pokazali, da se lahko rastline hitro odzovejo na zvok opraševalcev,” so znanstveniki z univerze v Tel Avivu pod vodstvom Marine Veits zapisali v raziskavi. Povprečna koncentracija sladkorja v nektarju se je v treh minutah povečala za približno 20 odstotkov.

Utripi kril letečih opraševalcev po teh ugotovitvah ustvarjajo zvočne valove, ki se hitro širijo po zraku. “Dokazali smo, da zvoki opraševalcev in umetni zvoki z enakimi frekvencami povzročajo vibracije cvetnih listov in sprožajo hiter odziv – povečanje koncentracije sladkorja v nektarju rastline,” piše v raziskavi. To kaže, da obstaja mehanizem, po katerem cvetovi rastlinam služijo kot slušni organ, so dodali.

Znanstveniki so posneli zvoke čebel in metuljev, nato pa te posnetke ter posnetke z enakimi in drugačnimi frekvencami preverili na več kot 650 rastlinah iz rodu svetlinovk. Pred in po predvajanju zvokov so preverili vsebnost nektarja v rožah.

Velika večina rož je za lastno razmnoževanje odvisna od živalskih opraševalcev, kot so čebele ali metulji. Zato je za njihovo preživetje bistvenega pomena, da so v navzočnosti takšnih opraševalcev še posebej privlačne, slajši nektar pa služi ravno temu: isto ali drugo čebelo lahko spodbudi, da še enkrat prileti na cvet, so znanstveniki zapisali v strokovnem članku, ki je že dostopen na spletu, a še ni bil objavljen v kakšni strokovni reviji.

Raziskava je poleg tega pokazala, da lahko na rastline vplivajo tudi zvoki, ki jih povzroča človek, so še zapisali znanstveniki. Prav tako se lahko s “sposobnostjo, da slišijo”, odzivajo na rastlinojede ali druge živali.

Da se rastline odzivajo na zvoke, so sicer ugotovile že tudi druge raziskave. Že pred nekaj leti so ameriški znanstveniki poročali, da navadni repnjakovec sproži svoje kemične obrambne mehanizme proti škodljivcem, ko zazna zvoke žvečenja gosenic. Leta 2017 pa je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da lahko grah zazna zvoke tekoče vode in s tem uskladi smer rasti svojih korenin.