Slovenija si že dolgo prizadeva, da bi otrokom, udeleženim v kazenskih postopkih, zagotovila obravnavo, ki bi preprečevala nadaljnjo viktimizacijo, je na današnji novinarski konferenci izpostavila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Korak bližje temu je ustanovitev Hiše za otroke, posebne institucije, kjer bi otroke, žrtve ali priče kaznivih dejanj in spolnih zlorab, obravnavali celostno po mednarodno uveljavljenem modelu barnahus, je izpostavila.

To je zahteven in kompleksen projekt, ki pomeni več kot le vzpostavitev posebnih prostorov. Spremeniti bo treba postopke in miselnost ljudi na vseh ravneh, pri vseh, ki pridejo v stik z zlorabljenim otrokom, je poudarila ministrica.

V projektu, kjer Slovenija sodeluje s Svetom Evrope in Evropsko komisijo, so po njenih besedah naročili tudi raziskavo, katere namen je bil preveriti razumevanje vprašanja spolnih zlorab otrok med otroki samimi in med odraslimi, pa tudi način odzivanja nanje. Odgovori iz raziskave bodo pomagali oblikovati storitve v Hiši za otroke po meri otrok in staršev.

V raziskavi, ki so jo izvedli v zavodu Ipsos, so po pojasnilih direktorice zavoda Nataše Mohorč Kejžar zaznali osebne izkušnje spolne zlorabe iz otroštva med 205 anketiranci. To kaže, da je vsaka peta oseba v otroštvu utrpela vsaj eno obliko spolnega nasilja, vsaka sedma pa dve ali več oblik spolnega nasilja. Največkrat so anketiranci navajali, da so bili žrtve neprimernega dotikanja ali razkazovanja. Zgolj šest odstotkov jih je vložilo kazensko ovadbo, polovica med njimi jih je šla tudi v sojenje, vsaka četrta kazenska ovadba pa se je zaključila s sojenjem brez obsodbe, je izpostavila Mohorč Kejžarjeva.

Skoraj 70 odstotkov Slovencev sicer meni, da je spolna zloraba otrok v Sloveniji resen problem, a polovica pravi, da znakov zlorabe ne bi prepoznali. Zaskrbljujoča tretjina Slovencev verjame, da spolna zloraba otrok vedno vključuje tudi uporabo fizične sile, ostalih oblik spolnega nasilja pa ne dojemajo kot spolno nasilje, je povzela Mohorč Kejžarjeva.

Četrtina Slovencev tudi meni, da izpostavljanje otrok spolnosti in pornografiji ni zloraba, je še opozorila. Da je pogovarjanje o spolnih zlorabah v Sloveniji tema, ki se ji tudi odrasli izogibajo, je izpostavila že ministrica Kozlovičeva. Raziskava je med drugim potrdila, da več kot tretjina odraslih o tem ni govorila s svojimi otroki. Te številke so po navedbah Mohorč Kejžarjeve relativno velike. Starši glede na rezultate raziskave večinsko pričakujejo, da bo ta tematika del učnega načrta v šolah.

Mohorč Kejžarjeva je izpostavila še eno zaskrbljujočo ugotovitev iz raziskave: 15 odstotkov vprašanih meni, da so žrtve odgovorne za svoja dejanja. Kot žrtev stereotipno vidijo dekle, zlorabo pa pripisujejo izzivalnemu oblačenju ali obnašanju.

V raziskavi so preverjali tudi, kakšna so pričakovanja otrok ter staršev, kako naj bi izgledala Hiša za otroke. Otroci si najbolj želijo, da bi bila to točka, kjer jim bodo prisluhnili, jim verjeli ter jim pomagali vzpostavljati neke normalne življenjske razmere. Starši pa pričakujejo predvsem varnost, strokovnost in takojšnjo pomoč. Oboji so kot pomembno izpostavili, da bi bila v hiši na voljo psihološka pomoč, pa tudi pomoč policije in zdravstva.

Kot je danes pojasnila ministrica, so že našli objekt, kjer bo Hiša za otroke zaživela. Trenutno je pravosodno ministrstvo v pogovorih z ministrstvom za javno upravo za prenos objekta na pravosodje, a datuma uradne predaje še nimajo.

Kozlovičeva računa, da bi lahko bil zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku, ki ureja tako ustanovitev hiše kot tudi vse postopke, v katerih se znajdejo otroci kot žrtev ali priče kaznivega dejanja, sprejet v prihodnjem letu. Zakon bo med drugim tudi ustvaril podlago, da otrokom, žrtvam ali pričam kaznivega dejanja, ne bo več treba skozi sedanje dolgotrajne postopke večkratnih zaslišanj in pričanj.

Ministrica pa je izpostavila tudi stališče otrok, da bi si želeli mrežo centrov po vsej državi, kamor bi se lahko zatekli, se zaupali, ne le glede spolnih zlorab, ampak tudi širše. “To bo projekt, ki ga bomo nadaljevali,” je napovedala ministrica.

Podporo Sveta Evrope slovenskemu projektu je danes izrazila tudi Mirka Honko z oddelka za otrokove pravice pri Svetu Evrope. Kot je poudarila, je slovenski projekt paradni projekt v Evropi in upajo, da bodo slovenske izkušnje navdihnile še druge evropske države za ureditev tega področja.