Arheologi so bili dolgo časa prepričani, da so stare civilizacije v Srednji Ameriki pred okoli 3900 leti začele piti zvarke iz kakava. A najnovejša študija je pokazala, da so ljudje uživali kakav že kar nekaj stoletij prej, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ekipa znanstvenikov je namreč v najzgodnejšem znanem arheološkem najdišču majevske civilizacije Chinchipe v Santa Ana-La Floridi v Ekvadorju na artefaktih iz grobov in obrednih grmad – keramičnih skodelah, posodah in steklenicah analizirala navzočnost teobromina, grenkega alkaloida kakavovca.
Na okoli tretjini pregledanih predmetov so znanstveniki odkrili škrobnata zrnca, značilna za kakav – tudi na keramični posodi, katere starost so ocenili na 5450 let. To nakazuje, da so ljudje kakav uživali že okoli 1500 let prej, kot se je doslej domnevalo, in to na območju zgornjega dela Amazonke.
“Gre za doslej najstarejše odkrite sledi kakava, pa tudi za edino arheološko sled uporabe kakava v Južni Ameriki,” je odkritje komentirala genetičarka in soavtorica študije, Francozinja Claire Lanaud.
Za razliko od današnjih stvaritev iz kakava, ki so bogate s sladkorjem in maščobo in nas vsakodnevno mamijo, so bili napitki iz kakava nekdaj cenjeni zaradi njihovih zdravstvenih učinkov, uporabljali so jih tudi v verskih obredih.
Kakav pa je bil tudi ključno trgovsko blago, njegova zrna so v delih Srednje Amerike uporabljali celo kot plačilno sredstvo.