Kaj ve povprečen človek o holesterolu? Skoraj ničesar, razen da ni dober za naše zdravje, in da ga je največ v najboljši hrani. Nekako je povezan z maščobami in mastno hrano ter je nevaren našemu krvnemu obtoku in srcu. Poglejmo malo podrobneje povezavo holesterola in hrane zakaj je holesterol tako pomemben za naše zdravje.
Škodljiv in koristen holesterol
Holesterol je vosku podobna snov, ki ga dobivamo iz dveh virov – prehrane in iz lastnih teles. Že dejstvo, da ga proizvaja tudi naše lastno telo, pove, da holesterol v svojem bistvu ni škodljiva snov. Proizvajajo ga naše celice, predvsem v jetrih, prenaša pa se preko krvnega sistema. Je bistvena sestavina celičnih membran in uravnava njihovo prepustnost, poleg tega je sestavni element žolčne kisline, steroidnih hormonov in vitamina D. Pri zdravem človeku proizvajajo jetra in druge celice našega telesa 75 odstotkov holesterola v krvi, ostalih 25 odstotkov zaužijemo s hrano.
Holesterol se v naših telesih prenaša po krvi v obliki posebnih biokemijskih spojin lipoproteinov. Te lipoproteine v povezavi s holesterolom ločimo na „koristen“ in „škodljiv holesterol“. Škodljiv holesterol, to so lipoproteini z majhno gostoto, ki so sestavljeni iz 50 odstotkov holesterola, prenaša holesterol v celice. Gre za večje skupke materiala, ki se lahko v žilah zataknejo in kopičijo. To povzroča oženje žil ali celo povzroči zamašitev žil – aterosklerozo. Telo samo proizvaja lipoproteine z majhno gostoto, dobimo pa jih tudi s prehrano, od tod povezava holesterola in hrane.
Lipoproteine z visoko gostoto imenujemo „koristen holesterol“. Ti prenašajo holesterol iz krvnega obtoka v jetra, ter pomagajo proti kopičenju holesterola na stenah žil. Za zdravo ravnovesje med koristnim in škodljivim holesterolom skrbimo z redno telovadbo in pravilno prehrano. Ker četrtino potreb po holesterolu krijemo s prehranjevanjem, je pomembno razumeti odnos med holesterolom in hrano.
Katera hrana zvišuje in katera znižuje raven holesterola?
S prehrano uravnavamo zaužitje holesterola in proizvodnjo holesterola naših lastnih teles. Holesterol proizvajajo samo celice živali in človeka, zato lahko rastlinska prehrana regulira njegovo proizvodnjo v telesu. Hrana, ki je bogata s holesterolom, predstavlja največjo zdravstveno tveganje, saj preobremeni krvni obtok, v katerem se poveča koncentracija škodljivega holesterola. Najbolj očitna povezava holesterola in hrane je pri jedeh bogatih z nasičenimi maščobami: meso, jajca, mlečni proizvodi. Nasičene maščobe povečajo raven holesterola v krvi, tako koristnega kot škodljivega.
Po drugi strani pa hrana, ki ima nenasičene maščobe, znižuje raven škodljivega holesterola in povečuje raven koristnega. Gre seveda za rastlinske maščobe, ki ne vsebujejo holesterola. To so razna rastlinska olja, sadje in zelenjava, ter oreščki in semena. Sem štejemo tudi pogosto oglaševane omega-3 maščobe, ki jih naše telo ne more samo sintetizirati. Viri omega-3 maščob so predvsem ribe, pa tudi lešniki, lanova semena in soja.
Raziskave o holesterolu
Raziskave holesterola se posvečajo predvsem povezavi holesterola in hrane, ki poudarjajo nevarnosti mastne hrane in živalskih produktov. Vendar kljub dokazom o povezavi holesterola in hrane znanstveniki niso povsem razvozlali, kakšna je vloga holesterola in kakšen pomen ima prehrana. Vsekakor je popularno mišljenje, da se je treba na vsak način izogibati holesterolu v prehrani napačno, saj ga naše telo potrebuje, samo pa ga ne proizvede v zadostnih količinah. Nekateri znanstveniki celo resno dvomijo o povezavi visoke ravni holesterola v telesu in okvarami srca in ožilja, vendar tukaj že prehajamo k teorijam zarote svetovnih zdravstvenih raziskav.
