Nacionalna koordinatorica cepljenja pri NIJZ Marta Grgič Vitek je v današnji izjavi za medije povedala, da so simptomi opičjih koz zelo neznačilni. Običajni znaki, kot so povišana telesna temperatura, glavobol, izčrpanost in lahka mrzlica se namreč pojavljajo tudi pri drugih boleznih. Po določenem času pa se pojavi tudi izpuščaj.

Izpuščaj je najbolj značilen znak bolezni, ki jo povzročajo virusi koz. Pri opičjih kozah gre namreč za virus iz skupine t. i. poxvirusov, ki je podoben virusu črnih koz. Gre za bolezen, ki smo jo s cepljenjem že izkoreninili. Od takrat se virusi iz skupine poxvirusov pojavljajo predvsem pri živalih, lahko pa se prenesejo tudi na ljudi, je dejala Grgič Vitkova.

Pri pojavu opičjih koz je nenavadno, da so bili prej ti primeri vedno povezani s potovanji, torej s potniki, ki so potovali v endemične dežele in prišli v stik z živalmi. Pri konkretnem pojavu pa se ta prenaša lokalno s človeka na človeka, vira okužbe pa še niso identificirali.

Prenos lahko poteka s kapljičnim prenosom, ampak le v primeru tesnega stika preko izločkov lezij, ki se pojavljajo na koži, je pojasnila Grgič Vitkova. V primera takšnega prenosa mora biti stik tesen in tudi trajati mora nekaj časa, zato ni bojazni, da bi se bolezen hitro prenašala.

Po podatkih, s katerimi razpolagajo na NIJZ, se bolezen trenutno pojavlja v skupini moških, ki imajo spolni stik z moškimi. Trenutno gre za posamezne primere, za katere iščejo vire okužb, a so pri identifikaciji skupkov zaenkrat še neuspešni.

Grgič Vitkova je spomnila, da so prvi primer odkrili v Angliji, kjer se je začelo s prijavo enega obolelega, ki je prišel iz Nigerije. Šlo je za primer, ki je bil povezan s potovanjem, nekaj dni za tem pa so prejeli prijavo družinskega skupka – otroka in mamo. Pri tem primeru niso našli vira, vendar so vedeli, da ni povezan s prvim primerom. Čez nekaj dni so našli skupek v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri katerem so prav tako potrdili, da ni povezan s prvim primerom.

Trenutno je zoper bolezen registrirano eno zdravilo, vendar na NIJZ nimajo podatka, kako dostopno je. Zoper opičje koze je do neke mere učinkovito cepivo zoper črne koze, vendar še ni podatka v kakšni meri. Nekatere države razmišljajo, da bi cepili tesne kontakte, a pravih priporočil zaenkrat še ni, je rekla Grgič Vitkova. Starejši od 50 let, ki so že cepljeni zoper črne koze, so predvidoma vsaj delno zaščiteni.

Zahodnoafriški tip virusa, ki je bil potrjen pri vseh odkritih primerih, povzroča blažjo obliko bolezni. Smrtnost naj bi se gibala pri treh odstotkih, pri vseh odkritih primerih pa je šlo za blag potek bolezni – z izpuščaji. Bolezen je bolj nevarna za male otroke in za imunsko oslabljene osebe, vendar zanje zaenkrat ni bojazni, saj bolezni v Sloveniji še nismo odkrili, je mirila Grgič Vitkova.