Mnoga povsem vsakdanja živila pri ljudeh povzročajo takšne ali drugačne alergične reakcije, med njimi so najbolj pogosta živila živalskega izvora, kot so mlečni in jajčni proizvodi, morski sadeži in suhomesnati izdelki. Tudi mnoga živila rastlinskega izvora pri nekaterih ljudeh lahko sprožijo odziv imunskega sistema, ki ga imenujemo alergijska reakcija, denimo arašidi, soja in pšenica. Morda nekoliko manj znano pa je, da alergije povzročajo tudi mnoge vrste sadja.
Kot alergijo oz. alergijsko reakcijo označimo bolj ali manj intenziven odziv imunskega sistema na sicer nenevarno snov. Lahko bi rekli, da gre za lažen alarm v našem telesu.
Pogoste alergije na sadje
Alergija na sadje in zelenjavo je lahko posledica dejanske preobčutljivosti človeka za določeno živilo rastlinskega izvora (prave alergije), ali pa so alergijske reakcije po uživanju sadja in zelenjave sprožene zaradi podobnosti beljakovinskih molekul v sadju/zelenjavi z beljakovinami v pelodih, na katere je posameznik alergičen (navzkrižne ali sekundarne alergije).
Prave alergične reakcije so zelo redke in pogosto potekajo težje. Alergija se kaže lahko kot koprivnica, nenaden srbeč izpuščaj, otekanje, lahko pa tudi kot težave z dihanjem in krvožiljem ter in prebavili. Sadeži, ki lahko povzročajo pravo alergijo, pa so jabolka, breskve, grozdje in kivi.
Navzkrižne alergije ali oralni alergijski sindrom so pogostejše pri odraslih, ki so alergični na pelode dreves, trav in plevelov. Reakcije se pojavljajo zaradi podobnosti v sestavi določenih beljakovin v rastlinah. Običajno navzkrižne alergične reakcije niso težke. Znaki alergije se pojavijo v nekaj minutah po uživanju hrane in brez zdravil v 30 minutah do ene uri izzvenijo. Težave so predvsem omejene na usta in požiralnik — pojavi se srbenje ustnic, neba, žrela, lokalne otekline ustnic, jezika, izpuščaj okoli ust itd. Sadeži, ki najpogosteje povzročajo oralni alergijski sindrom, so jabolka, breskve, pomaranče, češnje, melone in banane.
Pomoč pri alergijah na sadje
Edina smiselna in učinkovita terapija je seveda opustitev uživanja živila, na katerega smo alergični. To pa je seveda možno šele, ko vemo točno, na kaj smo alergični. Če torej pri sebi opazimo znake alergijske reakcije, obiščemo zdravnika in opravimo alergotest. Najbolj narobe bi namreč bilo, da si alergijo diagnosticiramo sami in se nato začnemo vsepovprek izogibati sadju in zelenjavi, ki sta nepogrešljiva dela zdrave prehrane. Ko torej vemo, da smo alergični na kivi, se kiviju izogibamo, pa bo.
