Pravočasna diagnoza in zdravljenje sladkorne bolezni namreč pomembno zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov, je bilo slišati v razpravi. Diabetolog Aleš Škvarča je tesno povezanost med sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi ponazoril z razlago, da bi lahko govorili kar o “sladkorno-srčno-žilnih boleznih”.
Kardiolog Dragan Kovačič je pojasnil, da imajo bolniki s sladkorno boleznijo v primerjavi z bolniki brez sladkorne bolezni dvakrat večjo verjetnost pojava in razvoja srčno-žilnih bolezni. Pojavnost srčnega popuščanja je pri moških s sladkorno boleznijo 2,4-krat višja kot pri nediabetičnih vrstnikih in pri ženskah s sladkorno boleznijo kar petkrat višja kot pri nediabetičnih vrstnicah.
Sicer sta zveza društev diabetikov ter društvo za zdravje srca in ožilja ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni skupaj oblikovala pobudo pod geslom Zmanjšajmo polovico, s katero želita združiti vse vladne, nevladne in strokovne moči, da bi hitreje udejanjili zaveze iz nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni.
Dolgoročni cilj pobude je prepoloviti število oseb, ki ne vedo, da imajo sladkorno bolezen. Podobno kot v drugih evropskih državah so namreč tudi pri nas številne osebe z nediagnosticirano sladkorno boleznijo. Ker pri sladkorni bolezni tipa 2 značilni simptomi pogosto niso izraženi, ta lahko dolgo ostane neodkrita. Delež neodkritih bolnikov je lahko tudi v razvitih državah do tretjine vseh obolelih.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so se ob današnjem dnevu sladkorne bolezni pridružili svetovnemu pozivu k zdravemu življenjskemu slogu, ki vključuje mešano raznovrstno prehrano v zmernih količinah, redno telesno dejavnost in izogibanje škodljivim razvadam. V mariborskem UKC pa so pripravili seminar o aktualnih smernicah zdravljenja sladkorne bolezni.