V DeSUS so zapisali, da naj bi bil osnovni cilj predloga novele povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in skrajšanje nerazumno dolgih čakalnih dob, česar pa zgolj s spreminjanjem časovnih opredelitev stopenj nujnosti in načina evidentiranja čakajočih ne bo moč doseči. “Nasprotno, zakon nalaga izvajalcem številna nova administrativna bremena, ki bodo imela za posledico le več pisarniškega dela za zdravstvene delavce, s tem pa manj časa za bolnike,” menijo.
Ne morejo se strinjati niti s predlogom, da v določenih primerih napotni zdravnik stopnje nujnosti sploh ne določi. Tudi v tem primeru gre namreč za čakajoče bolnike, ki morajo biti jasno evidentirani in uvrščeni na čakalni seznam, so navedli. Bolj kot s tem, katere bolnike izvzeti iz čakalnih seznamov, bi se morali ukvarjati s tistimi, ki potrebujejo prednostno obravnavo, so prepričani.
Poleg tega predlog novele po njihovem mnenju nepremišljeno spreminja dosedanji način spremljanja čakalnih dob, kar bo otežilo tako primerljivost z obstoječimi čakalnimi dobami, kot tudi oceno učinkovitosti ukrepov za njihovo odpravo oziroma skrajševanje. Zato predlagajo, da se s prehodnimi določbami zagotovi še vsaj eno leto vzporedno vodenje dosedanjega nacionalnega čakalnega seznama.
Pričakovali bi tudi povsem nove predloge v noveli, poleg tega se izvedba zakona brez pravih utemeljitev prelaga v neko poznejše obdobje. Nobenega razloga ni, da se na primer spremenjena še dopustna čakalna doba pri določeni stopnji nujnosti uveljavlja šele s koncem leta 2018, so prepričani. Ne strinjajo se niti z nekaterimi pristojnostmi, ki jih minister dobiva z novelo zakona, saj da gre v večini primerov za povsem strokovna vprašanja.
Podobne pripombe imajo tudi v SD, kjer bi tudi pričakovali nove sistemske rešitve na področju čakalnih vrst, na primer seznanjanje in odločanje zdravstvenega sveta in parlamenta o nacionalnih čakalnih dobah, ter predlog ukrepov za njihovo zmanjševanje. Predlagana rešitev čakanje 30 min pred ordinacijo ne bo povečala dostopnosti do zdravstvenih storitev 230.000 čakajočim na zdravstvene storitve, so opozorili.
Poleg tega opozarjajo, da predlog novele predvideva povečano število prekrškov (s 13 na 43) brez predvidenih dodatnih finančnih posledic oziroma zaposlitev inšpektorata pristojnega za zdravstvo ter ostalih inšpekcij.
Opozarjajo tudi, da spremembe posegajo v določbe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, denimo na področju drugega mnenja, novih pooblastil imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ZZZS za odločanje začasne zadržanosti od dela, pri čemer je predlog slednjega zakona še v pripravi.
V SD bi tudi pričakovali, da bi se v noveli uredilo prednostno obravnavo onkoloških bolnikov. Kot opozarjajo, besedilo novele ne obravnava več najdaljše dopustne čakalne dobe za maligna obolenja na en mesec, prav tako tudi ne ponuja rešitve, ki so bile že večkrat izpostavljene glede hitrejše obravnave bolnikov s sumom na raka v postopku diagnostike.
Izdajanje napotnice brez določitve stopnje nujnosti se jim zdi, kot da je namenjena za tiste, ki niso bolni oz. hipohondre. Pripombe imajo tudi na predviden datum uveljavitve sprememb stopenj čakanja pri hitri in redni napotnici. Tako bi pričakovali, da bi te spremembe začele veljati 15 dan po objavi v uradnem listu, ne pa po letu in pol.
