V zdravstvenih domovih po Sloveniji je le 55 specialističnih ambulant za klinično psihologijo, kjer lahko ljudje v stiski dobijo psihološko pomoč. Čakalne dobe za terapevtske obravnave se podaljšujejo in so že nekaj časa nedopustne. Za prvi pregled je treba čakati tudi do enega leta, za terapevtsko obravnavo še dlje, so ob današnjem svetovnem dnevu zdravja, ki je letos posvečen depresiji, opozorili v Zbornici kliničnih psihologov Slovenije.
Po njihovem mnenju bi bilo treba okrepiti mrežo psihološke pomoči znotraj zdravstvenega sistema in olajšati dostop do psihološke pomoči, da bodo ljudje imeli možnost pravočasne in učinkovite strokovne obravnave. Pri tem so opozorili na pomen pravočasne in učinkovite obravnave depresivnih motenj pri nosečnicah in pri starših, ki skrbijo za otroke.
“Učinkovito zdravljenje je vedno prilagojeno posamezniku in tako morajo strokovnjaki pri načrtovanju najprej opredeliti vse dejavnike, ki so prispevali k nastanku in vzdrževanju motnje. Zato je pomembno, da imajo na voljo tako programe, namenjene predvsem sekundarni preventivi, kot programe zdravljenja, prilagojene različnim potrebam iskalcev pomoči,” so še poudarili.
Ključno se jim zdi tudi, da lahko strokovnjaki zagotovijo pravočasno in učinkovito pomoč za otroke in mladostnike, ki so v primeru težav v duševnem zdravju še posebej ranljivi, saj se te pogosto nadaljujejo v odraslosti.
V društvu za vseživljensko pomoč Poglej! so danes na ministrstvu za zdravje vložili pisni poziv, v katerem so ministrici Milojki Kolar Celarc predstavili svoj pogled na obravnavo in zdravljenje depresije. Predvsem menijo, da mora pri zdravljenju depresije imeti prednost pogovor pred zdravili.
“Ne zanikamo možnosti zdravljenja depresije z antidepresivi, želimo le kritično presojo, ali je zdravljenje na ta način učinkovito, zdravo in varno,” je ob tem za STA poudaril predsednik društva Tone Vrhovnik Straka.
V pozivu tako predlagajo, naj ima pri zdravljenju depresije pomembnejšo vlogo pogovorna terapija, zahtevajo, da država preuči ustreznost antidepresivov, njihove nevarnosti in stranske učinke. Predlagajo, da se predpisovanje teh “potencialno nevarnih zdravil” vrne specialistom psihiatrom, saj splošni zdravniki po njihovem prepričanju za to niso dovolj usposobljeni. Menijo tudi, da mora država v okviru duševnega zdravja posebno skrb nameniti otrokom, mladostnikom in starejšim.
V Zadružni zvezi Slovenije so ob svetovnem dnevu zdravja poudarili pomen uživanja kakovostne lokalno pridelane hrane za zdravje človeka. Njen predsednik Peter Vrisk je v sporočilu za javnost zagotovil, da slovenski kmetje in zadruge pridelujejo “izjemno kakovostno hrano”, načini pridelave in predelave pa so znani.
Z nakupom hrane pri lokalnem kmetu in zadrugi se po mnenju zadružne zveze utrjuje tudi domača proizvodnja in se dviga stopnja slovenske samooskrbe s hrano.
Nacionalni inštitut za javno zdravje pa je danes pripravil osrednje nacionalno strokovno srečanje, ki se ga je udeležilo 250 strokovnjakov iz vseh regij in različnih resorjev. Svojo pozornost so usmerili v problematiko depresije skozi vsa življenjska obdobja, v njeno prepoznavanje, obravnavo in obvladovanje, so sporočili z inštituta.
