Oseba, ki je danes rojena v državah OECD, lahko pričakuje, da bo živela v povprečju skoraj 81 let, v Sloveniji lahko danes rojen otrok pričakuje, da bo živel 81,1 leta.
A se je po ugotovitvah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) podaljševanje pričakovane življenjske dobe v zadnjih letih v državah OECD povprečno upočasnilo, sploh v ZDA, Franciji in na Nizozemskem. Vzroki za to so različni – povečevanje debelosti in sladkorne bolezni otežuje vzdrževanje napredka pri zmanjševanju smrti zaradi infarkta in možganske kapi. Respiratorne bolezni, kot so gripa in pljučnica, pa so v zadnjih letih terjale več smrtnih žrtev, zlasti med starejšimi ljudmi, navajajo v poročilu.
Možganske in srčne kapi ter ostale srčno-žilne bolezni so vzrok za eno od treh smrti v državah OECD, medtem ko je rak zahteval življenje vsakega četrtega prebivalca. Boljša preventiva in zdravstvena oskrba bi lahko preprečili skoraj tri milijone prezgodnjih smrti.
Pojavnost raka je v Sloveniji nekoliko višja (305 na 100.000), kot znaša povprečje OECD (301 na 100.000), medtem ko se po smrtnosti zaradi raka s 243 smrtmi na 100.000 prebivalcev uvrščamo na tretje mesto med državami in visoko nad povprečjem OECD (201 smrti na 100.000 prebivalcev). Po umrljivosti med raki v državah OECD prednjači rak pljuč.
Skoraj vsak deseti prebivalec v državah OECD ocenjuje, da je slabega zdravja. To se odraža deloma v bremenu kroničnih bolezni – skoraj tretjina odraslih ima dve ali več kroničnih bolezni.
Dve ali več kroničnih bolezni ima v Sloveniji 40,5 odstotka odraslih, kar je več kot devet odstotnih točk več od povprečja OECD. Nad povprečje se uvrščamo tudi po številu bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dva. Pri nas je 7,3 odstotka takih bolnikov, povprečje OECD znaša 6,4 odstotka.
Se pa lahko Slovenija pohvali po deležu smrtnosti dojenčkov, smo na četrtem mestu. Na neslavnem tretjem mestu pa je Slovenija pristala po deležu samomorov, prehitita nas le Litva in Južna Koreja. Po ocenah OECD se približno polovica ljudi v OECD enkrat v življenju sooči s težavami v duševnem zdravju.
Nezdrav življenjski slog, predvsem kajenje, škodljiva uporaba alkohola in debelost so poglavitni vzrok mnogih kroničnih bolezni, ki skrajšujejo življenje in poslabšujejo kakovost življenja.
Slovenci še vedno pogosteje kadimo, kot je to povprečje v državah članicah OECD. Vsak dan kadi skoraj 19 odstotkov Slovencev. Z zaužitjem 10,1 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, pa se uvrščamo tudi nad povprečje po popitem alkoholu, ki za države OECD znaša 8,9 litra. Tako je Slovenija tudi na petem mestu po deležu odvisnikov od alkohola.
Odrasli Slovenci pojedo več sadja in zelenjave, kot je to povprečje v OECD, in so bolj telesno aktivni. Nekoliko pod povprečjem smo tudi po deležu odraslih s prekomerno težo in debelih ljudi. Skupaj jih je v Sloveniji 55,6 odstotka, povprečje OECD znaša 58,2 odstotka. Debelih otrok ali otrok s prekomerno telesno težo je v Sloveniji 30,5 odstotka, kar je prav tako manj kot znaša povprečje OECD (31,4 odstotka).
V nekaterih državah so v porastu smrti zaradi nanamernega predoziranja z opioidi v delovno-aktivni populaciji. Takšne smrti so samo v ZDA od leta 2011 porasle za 20 odstotkov, umrlo je okoli 400.000 ljudi. Relativno visoko smrtnost zaradi opioidov beležijo tudi v Kanadi, Estoniji in na Švedskem, še kažejo podatki OECD.
