Kot so pojasnili na Inštitutu za nutricionistiko, je namen mednarodnega dneva polnozrnatih žit ozaveščanje prebivalcev o pomembnosti uživanja polnozrnatih žit. Redno vključevanje polnozrnatih žit v prehrano je namreč po njihovih navedbah med drugim pomembno za ustrezen prehranski vnos prehranske vlaknine, ki ima številne dokazane ugodne vplive na zdravje.
A Slovenci na dan zaužijemo le okrog 20 gramov na dan, kar je precej manj od dnevno priporočenih 30 gramov. Rezultati nacionalno reprezentativne prehranske raziskave SI.Menu so po njihovih navedbah pokazali, da je vnos prehranske vlaknine nezadosten pri 90 odstotkih mladostnikov in odraslih ter pri 84 odstotkih starejših odraslih. “Podobno stanje opažajo tudi v mnogih drugih razvitih državah, razlog za to pa je sodoben način prehranjevanja, ki vključuje preveč visoko predelanih živil z majhno vsebnostjo prehranske vlaknine,” je navedel Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Ključni viri prehranske vlaknine v prehrani so zelenjava in stročnice, sadje ter polnozrnati žitni izdelki. Priporočen vnos prehranske vlaknine se doseže s pestro in uravnoteženo prehrano, ki vključuje več takšnih živil, kar ima dolgoročen ugoden vpliv na zdravje. Veliki učinki se dosežejo že z majhnimi spremembami, na primer z zamenjavo belega kruha s polnozrnatim, so pojasnili na inštitutu.
Ob tem so navedli, da znanje o pomembnosti prehranske vlaknine za zdravje sega že v daljno zgodovino, ko so antični Grki pri težavah z zaprtjem priporočali uživanje pšeničnih otrobov. Se je pa količina zaužite prehranske vlaknine v zadnjih desetletjih zmanjševala, saj se je zelo spremenila tehnologa proizvodnje živil. Danes se glavnina žitnih izdelkov izdela iz bele moke, iz katere je odstranjena glavnina prehranske vlaknine. Prilagodila so se tudi senzorična pričakovanja potrošnikov, ki so vse manj posegali po polnozrnatih živilih. Z napredkom znanosti na področju prehrane se je izkazalo, da so bile takšne spremembe zelo škodljive.
Raziskave so namreč po njihovih navedbah pokazale, da je prehranska vlaknina pomemben del uravnotežene prehrane, saj ugodno vpliva na vrsto zelo različnih funkcij v prebavnem traktu in vpliva na presnovo in splošno zdravje. Poleg tega prehranska vlaknina tudi zmanjšuje tveganje za nastanek različnih kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo tipa 2 ter rakom.
Na inštitutu svetujejo pogostejše poseganje po nepredelanih živilih in lastno pripravo obrokov iz osnovnih sestavin, vključno s polnozrnatimi žiti, stročnicami in zelenjavo. Slabe prehranske navade so po njihovih navedbah še posebej problematične pri mladostnikih, saj se v tem obdobju oblikujejo vzorci za kasnejša življenjska obdobja. Pojasnili so še, da je povečanje vnosa prehranske vlaknine tudi cilj nacionalnega programa Dober tek Slovenija 2015-2025, v katerem je izpostavljena potreba po občutnem povečanju deleža prebivalcev, ki uživa polnozrnata živila. Pomemben cilj programa je tudi izboljševanje sestave predelanih živil, so še dodali.
