Zdravilni učinki rabarbare

Rabarbara vsebuje veliko C vitamina, njene korenine pa so uporabljali kot agresivno odvajalo več kot 5000 let. Korenine so bogate z antrakinoni, kot sta emodin in rein. To sta substanci, ki močno odvajata, kar pojasnjuje množično uporabo rabarbare kot shujševalnega sredstva. Rabarbara tudi pospešuje izločanje seča, njen sok pa lahko dajemo vročičnim bolnikom, ker zelo gasi žejo. Kompot, slajen z medom, krepi ljudi po preboleli bolezni. Sok zelo ugodno vpliva na zobno sklenino, uporabljali pa naj bi ga ljudje, ki jim sadni sokovi s svojo kislino povzročajo »skomine«. Rabarbare naj ne jemljejo nosečnice, doječe matere, bolniki s protinom ali z vnetim mehurjem. Nekateri ljudje ne prenesejo rabarbare, ker preveč draži sluznico v ustih in črevesju.

Uporaba rabarbare

V lekarni lahko kupimo koreniko v kosih ali v prašku; »tungunsko rabarbaro« pa gojimo pri nas na vrtovih. Uporabljamo le njene listne peclje, te pa režemo prvič junija, drugič pa septembra in oktobra. Listi niso v nobeni obliki užitni. Iz pecljev delamo kompot, sok ali marmelado, pogosto pa jo dodamo tudi v torte in pite. Ko rabarbaro združimo z jagodami, malinami, jabolki ali drugim sadjem, se okus še dodatno izboljša.  V Ameriki in na Švedskemje rabarbara aktualna tudi kot sladkarija in sicer v obliki mehkih palčk, obdanih s sladkorjem. Iz rabarbare se lahko naredi tudi omaka k piščancu, jagnjetini ali lososu.