Pretežno sedeč način življenja povečuje tveganje za obolenja srca in ožilja, da sploh ne omenjamo vpliva večurnega sedenja na debelost, sladkorno bolezen in nevarno povišan holesterol. Zaradi dela za računalnikom in preživljanja prostega časa pred televizijo, Američani v povprečju presedijo 9,3 ure na dan – stanje pri Slovencih verjetno ni zelo drugačno.

Negativni učinki sedenja hujši, kot si mislimo

Negativni učinki sedenja se začnejo še v istem hipu, ko sedemo: poraba kalorij strmoglavi na eno porabljeno kalorijo na minuto, nivo encimov, ki pomagajo pri presnovi maščobe, upade za 90 odstotkov, vsakršna dejavnost v mišicah nog pa povsem ugasne. Po dveh urah sedenja nivo dobrega holesterola v krvi upade za 20 odstotkov.

Zdravniki zato priporočajo čim več telesne aktivnosti, zagotovo več kot le splošno priporočene pol ure dan, poleg tega pa tudi, da prekinete sedenje tako pogosto, kot je le mogoče – sprehodite se, pretegnite, naredite nekaj vaj ali poskokov … V prostem času pa se izogibajte sedenju, kolikor se le da in se čim več gibajte ter ga ne preživljajte pred televizijo ali računalnikom.

Nekaj statističnih podatkov o sedenju

– debeli ljudje v povprečju sedijo 2,5 ure več na dan kot ljudje z zmerno težo

– za hojo porabimo 15-krat več energije kot za sedenje, za hojo po stopnicah navzgor pa kar 22-krat več

– priporočene pol ure (ali celo več) telovadbe na dan ne zadošča, da bi izničila škodljive učinke večurnega sedenja

– ljudje, ki sedijo šest ali več ur na dan, imajo kar 40 odstotkov več možnosti za prezgodnjo smrt (oziroma smrt v prihodnjih 15 letih) kot tisti, ki sedijo do tri ure dnevno – tudi v primeru, če so redno fizično aktivni

– tisti, ki gledajo televizijo 3 ure ali več na dan, imajo 64 odstotkov višjo možnost, da bodo umrli zaradi bolezni srca; vsaka dodatna ura na kavču pred televizijo to tveganje poveča še za 11 odstotkov