Zdravstvene posledica pitja alkohola so številne in obsežne
“S tem Slovenija že desetletja močno presega mejo pet litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca, ko že govorimo o tem, da finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, preseže koristi, ki jih ima država od prodaje alkohola,” so danes sporočili z NIJZ. Škoda in stroški se z večanjem porabe alkohola samo še povečujejo, zdravstvene posledica pa so številne in obsežne.
Po podatkih NIJZ je letna registrirana poraba alkohola v Sloveniji v obdobju 2006-2015 znašala od 9,5 (leta 2013) do 12,6 litra (leta 2006) čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let. Največ se je v tem obdobju popilo piva, sledilo je vino in žgane pijače. Izjemi sta leti 2010 in 2012, ko je bilo popitega največ vina.
Povprečen odrasel Slovenec je v letu 2015 količinsko popil največ piva, sledili so vino in žgane pijače. Tako je najvišji delež registrirane porabe alkohola predstavljalo pivo (50 odstotkov), najnižji pa žgane pijače (sedem odstotkov). “V Sloveniji pogosto zmotno mislimo, da sta pivo in vino manj škodljivi pijači v primerjavi z žganjem, kar ne drži,” je opozorila psihiatrinja Mercedes Lovrečič z NIJZ.
Ni manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač
Kot je pojasnila Lovrečičeva, so dejanski učinki na telo odvisni od količine popitega alkohola, predvsem gramov čistega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad. Po njenih besedah “tako ne poznamo manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač, vse vsebujejo glavno sestavino alkoholnih pijač, to je etanol”.
Ljudje so zmotno prepričani, da jim bo za hitrejše treznjenje pomagalo pitje črne kave ali čaja, sprehod po svežem in mrzlem zraku ali polivanje s hladno vodo ter hladen tuš. Nič od tega ne deluje. Lovrečičeva je poudarila, da ni načina, metode ali sredstva, ki bi lahko pospešil razgradnjo alkohola: “Ne pomagajo niti razna zelišča ali posebni napitki, poživila in poživljajoče pijače lahko celo resno ogrozijo zdravje.”
Tako po porabi alkohola kot po posledicah škodljive rabe alkohola Slovenija v vrhu EU
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so prebivalci Evropske regije, ki vključuje države EU, Norveško in Švico, največji porabniki alkohola na svetu, poraba je v tej regiji dvakrat višja od svetovnega povprečja. Podatki za obdobje 2003-2014 kažejo, da ima Slovenija višjo registrirano porabo alkohola v primerjavi z Evropska regijo in tudi v primerjavi z EU.
Poraba alkohola tako v EU kot v Sloveniji je v zadnjih desetletjih upadla, kar se odraža tudi v zmanjšani umrljivosti zaradi alkohola v teh državah. Izkušnje in podatki kažejo, da se poraba alkohola na prebivalca po krizi in recesiji povečuje, podobno se nakazuje za Slovenijo. Tako po porabi alkohola kot po posledicah škodljive rabe alkohola je Slovenija v vrhu EU.
“Čeprav visoka poraba alkohola na prebivalca, ki je tako značilna za Slovenijo, sama po sebi sicer še ne bi odražala nujno škodljive rabe alkohola v družbi, je pa pri nas treba upoštevati tudi problematično veliko dostopnost do alkohola, strpen odnos družbe do alkohola in opijanja v javnosti ter problematične pivske navade,” je izpostavila zdravnica Barbara Lovrečič z NIJZ.
Alkoholne pijače so rakotvorne
Mednarodna agencija za raziskovanje raka je alkohol, to je acetaldehid, etanol in alkoholne pijače, uvrstila v prvo skupino snovi, ki so rakotvorne za človeka, v isto skupino je uvrščen tudi tobak. Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola.
Raziskovalci soglašajo, da ne poznamo varne količine ali pivske navade, ki bi bila varna z vidika tveganja za nastanek raka. Večje tveganje za nastanek raka imajo tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitja alkohola v primerjavi s tistimi, ki alkohola sploh ne pijejo. Tveganje je podobno za različne vrste alkoholnih pijač.
Svetovna zdravstvena organizacija je predlagala uvedbo uspešnih ukrepov alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo škodo zaradi alkohola. Med temi so davčni in cenovni ukrepi, omejevanje dostopa, skrb za varnost v cestnem prometu ter zdravljenje stanj in posledic škodljive rabe alkohola. Slovenija se v sprejemanju učinkovitih ukrepov uvršča na 16. mesto med 29 državami.
“Po porabi alkohola in posledicah škodljive rabe alkohola pa smo še vedno v samem vrhu,” so še opozorili na NIJZ.