S trenutnim delovnim razmerjem je zadovoljnih 61 odstotkov anketiranih zobozdravnikov s primarne ravni. Med 39 odstotkih nezadovoljnih z delovnim razmerjem jih je največ, 43 odstotkov, nezadovoljnih s plačilom. Skoraj petina jih je nezadovoljnih zaradi nezmožnosti odločanja o organiziranosti dela in poslovanju ambulante, je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica delovne skupine zaposlenih zobozdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije Ivana Karner.
Prav tako jih motijo preobremenjenost, slabi odnosi in komunikacija med sodelavci in z nadrejenimi, preobilica administrativnega dela, previsoki normativi, zastarela oprema, omejitve pri izobraževanjih ter omejitve zavarovalnice in neustrezno vrednotenje storitev.
Na vprašanje, v kakšni obliki zaposlitve bi želeli delati v prihodnje, je 26 odstotkov vprašanih zobozdravnikov odgovorilo, da v javnem zavodu, večina, 65 odstotkov, bi jih bilo koncesionarjev.
Več kot tri četrtine, 76 odstotkov, jih meni, da trenutni standardi, ki jih določa plačnik storitev Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), niso varni za bolnika in zobozdravnika. Opozarjajo, da so standardi zastarali in normativi previsoki. To vodi v predolge čakalne dobe, zaradi česar pacientom ni zagotovljena pravočasna in strokovna oskrba.
Previsoka glavarina je v 63 odstotkov ambulantah. Zobozdravniki pozivajo, na bo glavarina po timu enotna za celotno državo, in opozarjajo, da s trenutno predpisano višino glavarine zobozdravstvene storitve za vse prebivalce Slovenije niso enako dostopne.
Da je preobremenjenih, je odgovorilo 78 odstotkov vprašanih zobozdravnikov. Med razlogi naštevajo preveč pacientov, njihove visoke zahteve, veliko akutnih obravnav, grožnje pacientov ter občutek razcepljenosti med pacienti, zavarovalnico in vodilnimi.
Podobne rezultate je pokazala tudi anketa med zobozdravniki specialisti, med katerimi jih več kot polovica razmišlja o odhodu iz javnega sistema. Približno polovica jih tudi meni, da so pogoji dela v večjih javnih zdravstvenih centrih slabši, in sicer zaradi slabe organizacije dela, zastarelega načina dela in administracije s papirnatimi kartotekami, neustreznih odnosov, nestimulativnega okolja, preveč pacientov ter nefleksibilnosti pri naročanju materiala zaradi razpisov.
Ocenjujejo tudi, da je preveč specialistov v osrednjeslovenski regiji, premalo na periferiji, v določenih regijah pa sploh ni specialistov določenih specialnostih, je izpostavila Romana Mance Kristan.
Tri četrtine vprašanih bi se jih bilo pripravljenih zaposliti v manjšem kraju, a le dobra petina v javnem zavodu. O začasnem odhodu v tujino zaradi možnosti boljše zaposlitve razmišlja 12 odstotkov zobozdravnikov specialistov, o stalnem pa sedem odstotkov. Med razlogi navajajo pridobivanje novih izkušenj zunaj slovenskega “rigidnega sistema”, boljše pogoje dela in boljše plačilo ter boljši ugled zdravnikov v družbi.
Predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici Krunoslav Pavlović ob tem ocenjuje, da je glede na zaznane težave za njihovo reševanje potreben strateški pristop. Od nove vlade pričakujejo, da bodo začeli intenzivno pripravljati akcijske načrte na podlagi pripravljene strategije ustnega zdravja.
Glede težav pri dostopnosti do zobozdravnika pa Pavlović pojasnjuje, da je v državi zobozdravnikov dovolj, a težavo po njegovih besedah predstavljajo omejitve, ki ji postavlja ZZZS. “Smiselna bi bila vzpostavitev sistema, v katerem bi pacienti lahko obiskali tudi zobozdravnika zasebnika in bi od zavarovalnice dobili povrnjen tisti delež premije, ki jim pripada v javni mreži,” je dejal.
Po podatkih za lanski avgust je bilo v javni mreži sicer zaposlenih 656 zobozdravnikov, 627 je bilo koncesionarjev in 325 zasebnikov.
