Skupina znanstvenikov z univerze v Koebenhavnu pod vodstvom podoktorske študentke Sabrine Islamoske je raziskovala, ali obstaja povezava med izgorelostjo in Alzheimerjevo boleznijo. Kot se je izkazalo, imajo moški in ženske, ki se v srednjih letih pogosteje znajdejo v stresnih situacijah, večje tveganje za razvoj demence v starosti.

“Te ugotovitve prispevajo k našemu razumevanju psihološke stiske kot pomembnega dejavnika tveganja, ki bi ga morali bolj upoštevati pri preventivnem delovanju v izogib poznejšemu razvoju demence,” je po poročanju časnika Medical News Today komentirala Islamoska.

Kot so pojasnili znanstveniki, je izgorelost lahko odziv na “nerešljive težave” v življenju nekega posameznika, še posebej, kadar je stresnim dejavnikom izpostavljen dlje časa. Na izgorelost lahko torej gledamo kot na znak psihološke stiske.

Že prejšnje raziskave so pokazale, da lahko izgorelost med drugim poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, presnovni sindrom, prezgodnjo smrt in debelost.

Znanstveniki pod vodstvom Islamoske so pregledali podatke 6807 sodelujočih v raziskavi o zdravju srca, ki so jo v mestu Koebenhavn izvedeli med letoma 1991 in 1994. Sodelujoči so bili takrat v povprečju stari 60 let. V okviru raziskave so jih spraševali tudi o izgorelosti.

Ekipa znanstvenikov je sodelujoče spremljala do konca leta 2016. Kot so ugotovili, obstaja povezava med izgorelostjo v srednjih letih ter poznejšim razvojem Alzheimerjeve bolezni. Za vsak dodatni simptom izgorelosti se je tveganje, da bodo zboleli za demenco, povečalo za dva odstotka.

Pri sodelujočih, ki so navedli od pet do devet simptomov izgorelosti, je bilo za 25 odstotkov večje tveganje za razvoj demence kot pri tistih brez simptomov izgorelosti. Pri sodelujočih z deset do 17 simptomi izgorelosti pa je bilo to tveganje večje celo za 40 odstotkov.

Pomembno je, da fiziološki odziv na stres, vključno s srčno-žilnimi spremembami in prekomerno proizvodnjo kortizola v daljšem obdobju, prav tako lahko prispeva k povezavi med psihološko stisko in povečanim tveganjem za demenco, je pokazala študija.

“Stres ima lahko hude in škodljive posledice ne le za zdravje naših možganov, pač pa tudi za zdravje na splošno,” je komentirala Islamoska.

Dognanja Islamoske in kolegov so dostopna na povezavi Journal of Alzheimer’s Disease.