Mednarodni dan risov, ki poteka od leta 2018, bodo letos prvič praznovali v Centru Dina v Pivki. Popoldanska prireditev bo potekala s pisateljem in komikom Boštjanom Gorencem Pižamo, na njej bodo odprli slikarsko razstavo akademske slikarke Klarise Sipoš, potekale bodo delavnice in polurni filmi, povezani z velikimi zvermi, zlasti z risom.
V ZOO Ljubljana bodo pripravili dogodivščine pri risih. Na njih bodo ozaveščali o vlogi risov v Sloveniji in širili zavest o njihovem ohranjanju v slovenskih gozdovih. Predstavili bodo projekt LIFE Lynx, obiskovalci se bodo lahko srečali s člani projektne skupine, si ogledali telemetrično opremo in spoznali metode, s katerimi proučujejo rise v naravnem okolju.
Eden od glavnih ciljev tega projekta, ki bo trajal do leta 2024, je, da bi z doseljevanjem risov iz drugih populacij preprečili ponovno izumrtje dinarsko-jugovzhodno alpske populacije risov in jo dolgoročno ohranili. Trenutno je ta populacija še vedno majhna, izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni.
V projektu sodeluje 11 organizacij iz petih držav: Slovenije, Hrvaške, Italije, Slovaške in Romunije. Projekt vodi Zavod za gozdove Slovenije, iz Slovenije pa v projektu sodelujejo še Lovska zveza Slovenije, biotehniška in veterinarska fakulteta ljubljanske univerze ter Zavod RS za varstvo narave.
V projektu LIFE Lynx nekaj let tako rise priseljujejo tudi v Slovenijo, in sicer iz Romunije in s Slovaške. Od leta 2019 so strokovnjaki z oddelka za biologijo na ljubljanski biotehniški fakulteti in projekta LIFE Lynx pripeljali deset risov. Med njimi je sedem samcev in tri samice. Pet risov so naselili med Snežnikom in Loškim potokom, pet pa na Jelovici in Pokljuki. Snežniški gozdovi so nazadnje postali bogatejši za novega risa sredi maja. Iz prilagoditvene obore so namreč na prostost izpustili risa Bliska, ki je v Slovenijo pripotoval iz Romunije.
Vsi so opremljeni z GPS-telemetrično ovratnico, preko katere jih spremljajo in proučujejo njihovo vključenost v populacijo risov pri nas. V populacijo so se uspešno vključili trije risi, ki so bili doseljeni na območju Dinaridov v Sloveniji. Za rise, ki so bili doseljeni v Alpah, pa strokovnjaki ugotavljajo, da so na dobri poti, da se uspešno vključijo.
Po zadnjih podatkih iz januarja populacija risov v Sloveniji šteje 29 odraslih osebkov, pri čemer se jih 24 giblje na dinarskem območju, pet pa na območju Alp. Trije od 29 slovenskih risov so t. i. čezmejni osebki, saj so jih opazili tudi na Hrvaškem. V Sloveniji in na Hrvaškem pa so zabeležili skupaj 100 risov, je za STA pojasnil vodja projekta LIFE Lynx Rok Černe. Po njegovih besedah je po habitatnih pogojih zgolj v Sloveniji prostora za 100 risov.
V Sloveniji se sicer osrednje območje risa prekriva z območjema volka in medveda, vendar je po velikosti manjše. V prihodnje so glavne nevarnosti za izumrtje risa parjenje v sorodstvu, razdrobljenost življenjskega prostora, kar ovira migracije, zmanjšanje primernih habitatov, smrtnost zaradi trkov z vozili, nizka družbena sprejemljivost in krivolov.
