Gre za delne in še ne povsem preverjene podatke, ampak veliko že lahko sklepamo iz njih, je za STA danes povedal Renato Bertalanič z oddelka za podnebne analize in storitve na Arsu.
Lansko leto je po povprečni temperaturi za skoraj desetinko prehitelo prejšnje najtoplejše leto, to je bilo leto 2014. Precej topli sta sicer bili tudi leti 2019 in 2018.
Prostorsko gledano je bil v večini države temperaturni odklon lani podoben, nekoliko hladneje je bilo le v delih Bele Krajine in v Pomurju, delih Koroške in v Zgornjesavski dolini.
Vsi letni časi so bili lani nadpovprečno topli, posebej izstopa poletje, ki je imelo odklone v povprečju skoraj tri stopinje Celzija. Lansko poletje je bilo doslej drugo najtoplejše poletje, zaostajalo je samo za poletjem 2003. V nekaterih delih Slovenije, posebej v zahodni Sloveniji, pa je pa bilo lansko poletje najtoplejše doslej.
Precejšen temperaturni odklon je imela tudi jesen, ki je bila za skoraj dve stopinji toplejša od običajne in spada med pet najtoplejših jeseni doslej. Skoraj dve stopinji od povprečja je bila toplejša tudi zima 2021/2022. Najmanjši odklon, okoli pol stopinje, je imela lanska pomlad. Sicer pa je bilo nadpovprečno toplih devet lanskih mesecev.
Niso pa vremenoslovci lani izmerili absolutnega temperaturnega rekorda v Sloveniji. Ta pri temperaturah navzgor ostaja 40,8 stopinje Celzija, kolikor so izmerili na letališču Cerklje ob Krki 8. avgusta 2013.
Lani so sicer najvišjo temperaturo izmerili na postaji Dobliče pri Črnomlju 23. julija, ko so namerili 39,4 stopinje Celzija. Najnižja lani izmerjena temperatura pa je bila v Novi vasi na Blokah 8. januarja, ko je bilo minus 21,4 stopinje Celzija, so sogovorniki z Arsa povedali v ta teden objavljenem podcastu.
Trend v Sloveniji sicer kaže, da se od 70. let prejšnjega stoletja povprečna letna temperatura dviguje. “Ta trend je približno 0,4 stopinje na desetletje. Od 70. letih se je doslej ogrelo že za več kot dve stopinji. Nekje za 2,3 stopinje Celzija je v povprečju topleje kot je bilo v 70. letih,” je povedal Bertalanič.
Količina padavin je bila lani na ravni države podpovprečna, padlo je dobrih 85 odstotkov običajne količine padavin. Lansko leto tako spada med šest najbolj suhih let od leta 1961, odkar obstajajo bolj natančni podatki. Še bolj suha od lanskega so bila leta 1971, 1983, 2003, 2011 in 2015.
Suhi so bili lanska zima in nato še pomlad in poletje, suha je bila tudi jesen, razen septembra, ki je bil nadpovprečno namočen. Skupno je bilo devet lanskih mesecev podpovprečno namočenih. Najbolj suh lanski mesec je bil marec, ko je zapadla le desetina povprečne količine padavin. Lanski marec spada med tri najbolj suhe marce doslej.
Trend glede količine padavin v Sloveniji od 60. let prejšnjega stoletja dalje kaže, da se je letna količina padavin v Sloveniji polagoma nižala do 90. let prejšnjega stoletja, od takrat pa ostaja približno na isti ravni, ugotavlja Bertalanič.
Lansko leto je bilo po doslej zbranih podatkih tudi nadpovprečno osončeno oz. je bilo med najbolj osončenimi leti. V letu 2022 je bila v povprečju v državi skupna osončenost nekaj nad 2300 ur, kar je okoli 15 odstotkov več od dolgoletnega povprečja. Najbolj osončeni deli države so bili osrednja Slovenija, Notranjska in jugovzhod države.
Tudi glede osončenosti vremenoslovci ugotavljajo naraščajoči trend vse od 70. let prejšnjega stoletja dalje. Osončenost narašča za okoli dva odstotka na desetletje, kar pomeni, da imamo v Sloveniji od takrat vsako desetletje približno 40 ur več sonca, je še povedal Bertalanič.
V omenjenem podcastu so izpostavili tudi, da je bil najhitrejši sunek vetra lani izmerjen 7. februarja na Kredarici, ko je pihalo s hitrostjo 171,4 kilometre na uro. Najbolj deževen lanski dan je bil na več postajah v Sloveniji 16. septembra, ko je med drugim največ padavin padlo na postajo Šebreljski vrh, kar 258 milimetrov v enem dnevu. Največ sončnih ur v preteklem letu pa je zbrala postaja Portorož, skupaj skoraj 2655 ur.
