Botanični vrt Univerze v Ljubljani z Botaničnim vrtom Univerze na Dunaju aktivno sodeluje že 210 let. Jože Bavcon meni, da tovrstna sodelovanja bogatijo zbirke in omogočajo, da lahko različne rastlinske vrste spoznamo v različnih vrtovih.

Nove pridobitve in stari problemi

“Vse rastline so pridobljene po legalni poti iz različnih vrtov po svetu ali pa tudi iz različnih raziskovalnih ekspedicij, ki imajo dovoljenja za nabiranje rastlin. Vsaka rastlina ima tudi posebno kodo. Rastlina jo ohrani tudi kasneje v obliki semenskega materiala, ko njena semena gredo v izmenjavo iz našega vrta v katerega drugega,” je napisal v sporočilu za javnost.

Kot je poudaril, bo tokrat v Botaničnem vrtu tropska džungla bogatejša za nekaj novih vrst bromelijevk in drugih vrst, kot so Astrocasia neurocarpa, Erythrococca bongensis, Pedilanthus smallii, Oncoba spinosa, Souroubea sympetala in mnoge druge.

Izpostavil pa je, da bi v svojo zbirko lahko dobili tudi veliko število mediteranskih vrst, a jih zaradi razmer, ki vrtu niso naklonjene, ne morejo več sprejeti. Porušili so namreč prezimovalni rastlinjak in vhodni objekt v novi vrt na novi lokaciji. “S tem izgubljamo vsi. Slabimo znanstveno zbirko, prav tako pa izgubljajo vsi obiskovalci botaničnega vrta, ki ne uspejo spoznati novih rastlinskih vrst,” je opozoril.