Povečal se je tudi obseg državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojne dejavnosti na prebivalca, in sicer na doslej najvišjih 125,90 evra, potem ko se je še leta 2018 gibal pod 100 evri.

Niso pa statistiki opazili rasti tudi pri deležu državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojne dejavnosti v bruto domačem proizvodu (BDP). Lani je ta delež znašal 0,51 odstotka, kar pomeni znižanje za stotinko odstotne točke.

Glede na družbenoekonomske cilje je bilo več sredstev kot leto prej namenjenih za splošni napredek znanja, zdravje in okolje. Za splošni napredek znanja, kjer so se sredstva povečala za 53,2 odstotka, se sicer vsa leta namenja največji delež vseh proračunskih sredstev za raziskave in razvoj, lani je bil 48-odstoten.

Zmanjšala pa so se sredstva za prevoz, telekomunikacije in drugo infrastrukturo ter kulturo, rekreacijo, religijo in sredstva javnega obveščanja.

Glede na področje raziskav in razvoja so statistiki rast proračunskega financiranja povsod. Tako kot v prejšnjih letih je bila več kot polovica teh sredstev dodeljena tehničnim in tehnološkim ter naravoslovnim vedam, skupno so prejele skoraj dve tretjini celotnega zneska. Za te vede je najbolj zrasel obseg sredstev tudi v absolutnem znesku.

Največja izvajalca raziskovalno-razvojnih dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna, ostajata državni in visokošolski sektor. Za prvega je bilo namenjenih 52,5 odstotka državnih proračunskih sredstev, za drugega pa 38,9 odstotka. Preostalo je bilo razporejeno v poslovni sektor, zasebni nepridobitni sektor in tujino.

Financiranje raziskovalno-razvojnih dejavnosti naj bi se povečalo tudi letos. V veljavnem proračunu je za te namene predvidenih 314,2 milijona evrov, kar je 50 milijonov evrov več kot lani.