Vsak drugi sodelujoči v raziskavi, ki jo je na Češkem, Madžarskem, Poljskem, Slovaškem ter v Sloveniji izvedlo srednjeevropsko združenje strokovnjakov za raziskovanje trga Ceper, je menil, da so digitalne oblike plačevanja pripomogle k zajezitvi pandemije covida-19.

Na Madžarskem in Slovaškem, kjer so ljudje najbolj nagnjeni k plačevanju z gotovino, je tako zdaj več ljudi, ki bi plačali s kreditno oz. bančno kartico ali drugimi digitalnimi sredstvi, če bi imeli to možnost, so zapisali v sporočilu za javnost.

Kar se tiče regije kot celote, je vsak drugi vprašani pojasnil, da se izrecno izogiba uporabi gotovine, kadar je to mogoče. Pri tem je prvo mesto zasedla Slovenija, kjer je vsak peti vprašani dejal, da bi se popolnoma odpovedal plačevanju z gotovino, če bi bilo mogoče. Medtem bi se 60 odstotkov vprašanih poskusilo izogniti uporabi gotovine, šest odstotkov pa bi jih ostalo pri starih navadah, ugotavljajo raziskovalci.

Izmed vprašanih, jih je 85 odstotkov mnenja, da je brezgotovinsko plačevanje bolj praktično od gotovinskega, 77 odstotkov pa se je strinjalo, da je tudi varnejše. Na Češkem, Poljskem in v Sloveniji je med prednostmi tudi velik poudarek na globalni razpoložljivosti te storitve.

Večina vprašanih bi tako tudi podprla obveznost trgovcev, da zagotovijo določeno obliko brezgotovinskega plačevanja ali pa bi se strinjala z uvedbo le-tega. Pri tem so spomnili, da morajo v naši vzhodni sosedi od začetka leta vsi trgovci s spletnimi blagajnami zagotavljati vsaj eno vrsto elektronskega plačila. Večina vprašanih bi to obveznost razširila na vse trgovce.

Glede uporabe plačilnih kartic prevladujeta Slovenija in Češka. V teh dveh državah je tako tudi največ povpraševanja po razvoju obstoječe plačilne infrastrukture. Na Poljskem in pri nas je delež tistih, ki podpirajo sprejemanje kartičnih plačil, dvakrat večji od tistih, ki pravijo da za to ni potrebe, so pojasnili.

Dobra petina vseh vprašanih bi sicer pogrešala plačevanje z gotovino. Tako je na Madžarskem največ, 29 odstotkov vprašanih, ki vedno plačujejo z gotovino, medtem ko je takšnih najmanj v Sloveniji, kjer ta delež znaša šest odstotkov.

Po izsledkih raziskave je eden od možnih tradicionalnih razlogov za vztrajanje pri gotovini izogibanje davkom, pomemben odločilni dejavnik pa je tudi starost. Delež starejših, ki uporabljajo samo gotovino, je namreč znašal več kot 30 odstotkov na vseh raziskanih tržiščih.

Oviro pri prehodu na brezgotovinsko plačevanje bi lahko predstavljala tudi izobrazba. Na Madžarskem tako polovica tistih, ki imajo končano samo osnovno šolo, uporablja le gotovino. Gre za rezultat, ki po mnenju združenja Ceper kaže na pomembnost izobraževanja na področju plačilnih rešitev.