Inšpektorat je analizo izvoza in uvoza odpadkov v oz. iz tretjih držav izdelal na podlagi podatkov iz carinskih deklaracij, ki jih je prejel od Finančne uprave RS.

V primerjavi z letom 2020 se je število izvoznih deklaracij lani zmanjšalo za 30 odstotkov na 2649, v več kot 90 odstotkih je Slovenija izvažala odpadno plastiko ter odpadne kovine in nekovine. Izvozne deklaracije so bile sprejete za 20 različnih namembnih držav, ob čemer so na inšpektoratu izpostavili, da se po izstopu iz EU za tretjo državo smatra tudi Velika Britanija.

Pri sprejetih izvoznih deklaracijah za odpadno plastiko (vključno z iz odpadkov pripravljeno gorivo – RDF) in odpadne kovine ter nekovine sta bili v več kot 76 odstotkih deklaracij namembni državi Bosna in Hercegovina ter Srbija.

Odpadno plastiko je Slovenija lani izvažala le še v Turčijo, v azijske države pa se je izvoz dobesedno ustavil; cariniki so namreč sprejeli le sedem deklaracij. Skoraj popolnoma se je ustavil tudi izvoz odpadkov na Kitajsko, za katero so prejeli le eno izvozno deklaracijo za odpadne nekovine.

Upad števila izvoznih deklaracij se je poznal tudi na količini izvoženih odpadkov v primerjavi z letom 2020. Ta je bila za 26 odstotkov manjša in je znašala slabih 150.000 ton.

Uvozne deklaracije so bile medtem sprejete za odpadke, uvožene iz 21 držav, kar sta dve državi več kot leto prej, njihovo število pa se je povečalo za 13 odstotkov na 5640. Trend zmanjševanja uvoza odpadkov iz tretjih držav, ki so ga inšpektorji beležili od leta 2018, se je tako obrnil, so zapisali.

Povečale so se tudi količine uvoženih odpadkov v Slovenijo povečale, in sicer za 21 odstotkov na nekaj čez 100.000 ton. Še vedno se največ uvozi odpadnih kovin in nekovin, odpadnega papirja in odpadne plastike. Ponovno se je povečal tudi uvoz odpadnih svinčevih akumulatorjev ter odpadnih ribiških mrež in odpadnih sintetičnih vlaken.