Pred desetimi leti so v deležu BDP unije izdatki za raziskave in razvoj predstavljali dva odstotka, izhaja iz objave evropskega statističnega urada Eurostat. Za padec BDP je lani poskrbela pandemija covida-19.

Lani je bila najvišja intenzivnost vlaganj v raziskave in razvoj na Švedskem in v Belgiji (v obeh 3,5 odstotka BDP), v Avstriji (3,2 odstotka BDP) in v Nemčiji (3,1 odstotka BDP). Nad stopnjo EU so vlagali še na Danskem (tri odstotke BDP), Finskem (2,9 odstotka BDP) in v Franciji (2,4 odstotka).

V Sloveniji, ki ne zaostaja veliko za evropskim povprečjem, je bil delež izdatkov za raziskave in razvoj kot delež BDP lani 2,2-odstoten.

Na drugi strani so bile z manj kot enoodstotnim deležem izdatkov za raziskave in razvoj Bolgarija, Ciper, Slovaška, Latvija, Malta in Romunija.

V zadnjih desetih letih se je intenzivnost vlaganj v raziskave in razvoj povečala v 24 državah članicah, najbolj v Belgiji, Grčiji, na Poljskem in Češkem. Zmanjšala pa se je na Finskem, Irskem in v Luksemburgu.

V EU je bilo leta 2020 znova največ vlaganj v raziskave in razvoj v gospodarstvu, 66 odstotkov. Na visoko šolstvo odpade 22 odstotkov celotnega zneska, na državo 12 odstotkov, na zasebni neprofitni sektor pa odstotek, je še objavil Eurostat.