Vlada bi z zakonom razvrednotila vlogo arhitektov

Vlada bi z zakonom razvrednotila vlogo arhitektov

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je pred glasovanjem o novem gradbenem zakonu v DZ poslance še enkrat opozorila na po njihovi oceni škodljive posledice zakonskega predloga. "Z zakonom se kot družba dolgoročno odpovedujemo arhitekturni stroki," menijo.

“V kolikor boste poslanke in poslanci zakon sprejeli, lahko pričakujemo, da se bo v prihodnje večina grajenega okolja v Sloveniji načrtovala brez sodelovanja arhitektov, ali pa zgolj z omejeno vlogo te stroke. Zavračamo trditve zagovornikov zakona, da ta uvaja enakopravnost med strokami,” so v pismu poslancem zapisali na zbornici. Zavrnili so tudi trditve, da se arhitekti borijo za privilegiran položaj svoje stroke.

Zbornica izpostavlja, da sodelovanje arhitekta pri načrtovanju stavbe ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. “Zakon sicer na več mestih govori o sodelovanju vseh strok, a gre zgolj za moralne nagovore brez pravnega učinka,” opozarjajo. Po njihovi oceni je pomemben 54. člen predloga zakona, ki govori o pogojih pridobitve gradbenega dovoljenja – tam sodelovanja strok ni, zadostuje zgolj podpis vodje projektiranja, ki bo odslej lahko predstavnik katerekoli stroke, ne glede na vrsto objekta.

“Ker je večina arhitekturnih lastnosti stavbe določenih že z gradbenim dovoljenjem, za pridobitev gradbenega dovoljenja pa sodelovanje arhitekta ni več obvezno, nova ureditev pomeni predvsem to, da bodo odslej vsi inženirji pridobili licenco opravljanja strokovnega dela arhitektov, arhitekti pa bodo na ta način izključeni iz načrtovanja grajenega bivalnega okolja,” opozarjajo.

S tem zakonom po oceni zbornice znanja in veščine arhitekturnega projektiranja postanejo nepotrebne, sodelovanje arhitekta pri načrtovanju stavb pa je možno relativno enostavno zaobiti. “Enakopravnost strok, o kateri govori predlagatelj zakona, je predvsem enakopravnosti vseh strok, da prevzemajo in opravljajo delo arhitektov,” so kritični.

Vse stroke morajo biti po mnenju zbornice enakopravne, niso pa vse stroke enake – arhitektura je po njihovih pojasnilih posebna v tem, da se njeno bistvo zgodi že na začetku načrtovanja, ob snovanju stavbe in njenem umeščanju v prostor.

“S pridobitvijo gradbenega dovoljenja so določene ključne arhitekturne lastnosti stavbe, kot so umestitev, gabariti, funkcionalna zasnova in podoba. Zato ureditev, po kateri sodelovanje arhitekta ni več potrebno do pridobitve gradbenega dovoljenja, pomeni preprosto, da arhitekture več ni,” so zapisali.

S potrditvijo zakona škode ne bodo utrpeli zgolj arhitekti, še veliko večjo bosta utrpeli kvaliteta grajenega bivalnega okolja in blaginja ljudi, ki bi jim zakoni morali služiti, so prepričani. O zakonu bo DZ odločal na izredni seji, ki se začne v sredo.

Scroll to top
Skip to content