Opozorilo ni novo, ga pa v Bruslju ponavljajo z vse ostrejšimi toni. Po izteku septembrskega roka je pričakovati, da bo komisija ukrepala s sprožitvijo postopkov zaradi kršenja evropske zakonodaje.

Le nekaj članic je svoje zaveze izpolnilo v celoti, je zapisala komisija v poročilu o izvajanju načrta za premeščanje beguncev v uniji, objavljenem v začetku meseca.

Kot najbolj solidarni v Bruslju izpostavljajo Malto in Finsko, kot najmanj solidarne pa Madžarsko, Avstrijo in Poljsko, ki sploh zavračajo sodelovanje v tej shemi. Zelo omejeno je po navedbah komisije tudi ukrepanje Češke, Slovaške, Bolgarije in Hrvaške.

Slovenija je minuli teden sprejela četrto skupino oseb v okviru sheme za premeščanje beguncev v uniji. V Slovenijo je bilo do sedaj premeščenih 165 oseb, od tega iz Italije 34 Eritrejcev, iz Grčije pa 108 Sircev, 17 Iračanov in šest oseb brez državljanstva.

S tem je Slovenija po uresničevanju obveznosti v sklopu evropskih načrtov za premeščanje beguncev iz Grčije in Italije v druge članice unije v zgornji polovici. Do konca septembra naj bi po neuradnih informacijah izpolnila približno tri četrtine svojih obveznosti v okviru te sheme.

Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je danes v Bruslju dejal, da sicer shemi premeščanja beguncev nasprotuje, a da Avstrija mora prevzeti odgovornost in uresničiti svoje obveznosti, zato bodo začeli izvajati postopke.

Februarja so članice sicer s 1940 premestitvami znova zabeležile mesečni rekord, a tempo je še vedno pod ciljem najmanj 3000 premestitev iz Grčije in najmanj 1500 iz Italije, opozarjajo v Bruslju.

Doslej so članice izvedle okoli 13.500 premestitev, kar je še daleč od zastavljenega cilja. Poleti in jeseni 2015 so se namreč zavezale, da bodo v dveh letih iz Grčije in Italije ter morebitnih ostalih članic pod velikimi migracijskimi pritiski v druge države unije premestile 160.000 beguncev.

Septembra se izteče dveletna shema za premeščanje, a v Bruslju poudarjajo, da se ne izteče tudi odgovornost za njeno izvedbo. “To je kot neplačan račun,” je v začetku meseca ponazoril komisar.

Za učinkovito migracijsko politiko je treba po komisarjevih besedah zagotoviti štiri trdne stebre: zaščito tistih, ki so do zaščite upravičeni, vračanje tistih, ki niso, zaščita zunanjih mej in sodelovanje s tretjimi državami.

Solidarnost in sodelovanje je zdaj treba tudi pokazati, potem ko so se minuli konec tedna k temu znova zavezali evropski voditelji v rimski izjavi, je poudaril Avramopulos.

Migracije bodo ključen izziv za Evropo v prihodnjih desetletjih, je poudaril luksemburški minister za migracije Jean Asselborn, ki prav tako opozarja na pomeni uresničitev besed iz rimske izjave v praksi.