Ohranjajo zaupanje v Evropo, čeprav ta do njih ni vedno najbolj prijazna

Ohranjajo zaupanje v Evropo, čeprav ta do njih ni vedno najbolj prijazna

Čeprav se soočajo z razširjeno diskriminacijo in nadlegovanjem, velika večina muslimanov v EU močno zaupa v demokratične institucije, je pokazala obsežna raziskava agencije EU za temeljne pravice (FRA). Obenem je razkrila, da se je odnos javnosti do muslimanov v zadnjem desetletju vse premalo spremenil.

Kar 76 odstotkov muslimanov, ki so sodelovali v raziskavi, se čuti močno navezanih na državo, v kateri živijo. Njenim javnim institucijam na splošno zaupajo bolj kot večina Evropejcev, najbolj pa zaupajo policiji in pravosodju. Več kot 85 odstotkov jih meni, da ni nasilje nikoli pravi odgovor na versko in rasistično poniževanje.

Raziskava tudi kaže, da so muslimani v EU odprti do drugih verskih in etničnih skupin. Več kot 90 odstotkov jih ne občuti nelagodja, če so njihovi sosedi pripadniki drugih religij. Medtem ko je raziskava Eurobarometer iz leta 2015 pokazala, da 30 odstotkom državljanov EU ne bi bilo všeč, če bi bil njihov otrok v razmerju z muslimanom, bi le 17 odstotkov anketiranih muslimanov motilo, če bi se nekdo iz njihove družine poročil z osebo druge veroizpovedi.

Raziskava pa je obenem pokazala, da je diskriminacija muslimanov v EU v porastu. V zadnjih petih letih je skoraj 40 odstotkov vprašanih na lastni koži občutilo diskriminacijo. Več jih sicer to pripisuje etnični pripadnosti oz. temu, da so priseljenci, kot pa religiji. Slaba tretjina jih je čutila diskriminacijo pri iskanju zaposlitve. 42 odstotkov tistih, ki jih je v zadnjem letu preverjala policija, meni, da se je to zgodilo zato, ker so migranti oz. pripadniki manjšin.

27 odstotkov anketiranih je bilo v zadnjem letu žrtev nadlegovanja ali celo fizičnih napadov zaradi svojega etničnega oz. priseljenskega ozadja.

Delež takih, ki se čutijo močno navezani na države in družbe, v katerih živijo, je občutno nižji med muslimani, ki so bili žrtev diskriminacije ali zločinov iz sovraštva, kot pa med tistimi, ki niso imeli tovrstnih negativnih izkušenj. Prav tako je občutno nižje njihovo zaupanje v pravosodje in policijo.

Skoraj tretjina vprašanih se sploh ne zaveda, da je diskriminacija na podlagi barve kože, etničnega izvora ali vere nezakonita. Velika večina, in skoraj tri četrtine, pa jih ni seznanjena z organizacijami, ki nudijo podporo ali nasvete žrtvam diskriminacije.

“Rezultati raziskave so v posmeh trditvi, da muslimani niso vključeni v našo družbo. Nasprotno, zaznali smo zaupanje v demokratične institucije, ki je večje kot pri večini ostalega prebivalstva,” je ob današnji objavi izsledkov raziskave ocenil direktor FRA Michael O’Flaherty. Obenem je posvaril, da vsak primer diskriminacije in vsak zločin iz sovraštva omejujeta njihovo vključevanje, ter da “obstaja nevarnost, da se bodo posamezniki in njihove skupnosti odtujile, kar bi lahko imelo nevarne posledice”.

“Zaupanje, ki ga imajo evropske muslimanske skupnosti v naše javne institucije in pravno državo kljub izzivom diskriminacije, s katerimi se spoprijemajo posamezni pripadniki teh skupnosti, me navdaja z upanjem,” je ob objavi izsledkov raziskave medtem poudaril prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.

A tudi on je zaskrbljen, ker poročilo FRA kaže, da je bil v zadnjih petih letih skorajda eden od treh muslimanskih anketirancev žrtev diskriminacije pri iskanju zaposlitve, a da jih je samo 12 odstotkov to tudi prijavilo. “Našim muslimanskim državljanom želim zagotoviti, da Evropska komisija nestrpnosti ne bo dopuščala. To ni skladno z našimi vrednotami in zakoni,” je poudaril.

V EU živi približno 20 milijonov muslimanov, kar je nekje štiri odstotke celotne populacije. Raziskava FRA je zajela približno 10.500 muslimanskih priseljencev in njihovih otrok, rojenih v EU. Gre za muslimane, ki v uniji živijo že dlje časa – dobra polovica jih ima tudi državljanstvo EU -, medtem ko tisti, ki so v Evropo prišli v begunskem valu leta 2015, v raziskavo niso bili vključeni. Raziskavo so izvedli v 15 državah članicah EU, med drugim tudi v Sloveniji.

Gre za drugo tako obsežno raziskavo o muslimanih v EU, ki jo je doslej opravila ta agencija. Je sicer del širše raziskave FRA o manjšinah in diskriminaciji v EU (EU-MIDIS II), ki je v letih 2015 in 2016 zajela 25.500 migrantov in pripadnikov manjšin v vseh 28 članicah EU. Prvo tako raziskavo je agencija opravila leta 2008.

Izsledki raziskave se sicer po državah močno razlikujejo. Najbolj npr. diskriminacijo občutijo Afričani v Nemčiji, na Nizozemskem in Danskem, Turki na Nizozemskem in Južni Azijci v Grčiji. Največjo navezanost po drugi strani čutijo muslimani na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji, Franciji in Belgiji, najnižjo pa v Italiji, na Nizozemskem, v Avstriji in Grčiji. Slovenija je pri občutku navezanosti na državo malo pod povprečjem EU, je pa zaupanje muslimanov v policijo in pravosodje pri nas nadpovprečno visoko.

Je pa npr. Slovenija med državami, kjer je zavedanje muslimanov o tem, da je diskriminacija nezakonita, še posebej nizka. Prav tako kar 98 odstotkov vprašanih v Sloveniji ne ve, da obstajajo organizacije, ki nudijo podporo ali nasvete žrtvam diskriminacije.

V Sloveniji gre sicer za odgovore okoli 300 muslimanskih priseljencev iz držav, ki niso članice EU (BiH, Makedonija, Srbija, Kosovo in drugih), ki so v EU prišli v zadnjih 10 letih.

Scroll to top
Skip to content