Kako nam minister Gašperšič prodaja mačka v žaklju

Kako nam minister Gašperšič prodaja mačka v žaklju

V poslanski skupini ZL so ob bližajoči se interpelaciji zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, ki jo bo DZ obravnaval na septembrski seji, ponovili razloge, zakaj so se odločili za ta korak. Po besedah poslanca Mateja T. Vatovca minister ni odgovoril "praktično na nobeno vprašanje oz. opozorilo", izpostavljeno v interpelaciji.

Razloge za interpelacijo, ki jo je ZL vložila konec junija, sopodpisali pa so jo v poslanski skupini NP in nepovezani poslanec Andrej Čuš, je Vatovec ponovil na današnji novinarski konferenci.

Do izgradnje drugega tira v obliki javno-zasebnega partnerstva, za kar se zavzema minister, po njegovem mnenju najbrž nikoli ne bo prišlo, poleg tega bi bil v takšni obliki dvakrat dražji – dobili bi novi Teš 6, kot je ponazoril. Ta “zapitek” bi plačali državljani, Vatovec pa sumi, da si minister od njega obeta tudi dobiček.

Zakaj se Avstriji in Italiji splača, Sloveniji pa ne?

V ZL so proti vsakršni obliki privatizacije upravljanja javne infrastrukture, zato so želeli izvedeti, ali bo vlada investitorju podelila tudi koncesijo za pristaniško dejavnost v Luki Koper, vendar odgovora po njegovih navedbah niso dobili. Ob primerjanju z Avstrijo in Italijo, ki kljub višjim dolgovom in slabši gospodarski napovedi pospešeno gradita železniške proge z javnimi sredstvi, se mu zdi nenavadno, da bi Slovenija že zgrajeno infrastrukturo predala v upravljanje tujim državam.

“Da je nekaj narobe,” po Vatovčevih navedbah kažejo tudi ministrove obljube, ki jih ne more izpolniti, in sicer glede izgradnje blejske obvoznice ter glede izvzetja predora Markovec iz sistema cestninjenja. Za slednje je minister, tako poslanec, še lani zatrjeval, da to zakonsko ni mogoče in da bi pomenilo diskriminacijo drugih delov Slovenije, a je to nedavno vseeno napovedal.

Da minister ne premisli svojih besed, po Vatovčevem mnenju kaže tudi njegova izjava, da bo odstopil, če se gradnja drugega tira ne bo začela do konca prihodnjega leta. Ta obljuba se mu ne zdi realna, saj ta hip “nimamo ničesar” – niti zakona niti dokončane revizije projekta, izkušnja iz Francije pa kaže, da so za izgradnjo hitre potniške proge samo od objave razpisa do podpisa pogodbe minila štiri leta.

V interpelaciji so odprli tudi vprašanje tretje razvojne osi. Po Vatovčevem mnenju je “očitno”, da se njegova obljuba o začetku gradnje na južnem delu v letošnji jeseni ne bo uresničila, kot sumljive pa je omenil tudi posle v energetiki, zlasti glede izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne.

Ministrovo delovanje “kaže na neprestano slalomiranje med ugajanjem in lastnim piarom” ter na izogibanje odgovornosti, npr. pri elektrifikaciji proge Pragersko-Hodoš, ocenjuje Vatovec. V ZL računajo, da bo “mimo politične kombinatorike” to ugotovil tudi kateri od poslancev DZ.

Stranka Trs bo v petek sicer predstavila kazensko ovadbo zoper ministra zaradi “utemeljenega suma nevestnega dela v službi in možnega oškodovanja javnih sredstev v povezavi z gradnjo južnega dela 3. razvojne osi na relaciji med dolenjsko cesto in tovarno Revoz” ter zoper skupino na okoljskem ministrstvu, pristojno za izdelavo državnega prostorskega načrta za cestno povezavo Velenje – avtocestni priključek Šentrupert, zaradi “utemeljenega suma ponareditve uradne listine, nevestnega dela v službi in oškodovanja javnih sredstev”. Vatovec danes tega ni komentiral.

Scroll to top
Skip to content