Slovenski BDP v prvem četrtletju kar za 5,3 odstotka višji kot lani

Bruto domači proizvod (BDP) je bil v letošnjem prvem četrtletju za 5,3 odstotka višji kot v enakem četrtletju lani. Kot opažajo statistiki, se je močno okrepilo domače trošenje, po nekoliko bolj umirjeni rasti v prejšnjih dveh četrtletjih pa sta se znova opazneje povečala tudi uvoz in izvoz.

“Tako visoko gospodarsko rast smo imeli nazadnje v drugem četrtletju leta 2008, ko je bila ta šestodstotna,” je na današnji novinarski konferenci povedala Romana Korenič z oddelka za nacionalne račune na statističnem uradu. Kot v preteklih obdobjih sta k rasti pozitivno prispevala domače trošenje in izvoz, a še z večjimi rastmi.

Spomnila je, da je država v zadnjem četrtletju tega leta zašla v recesijo, da je kriza potekala v dveh valovih in da se je izhod iz krize začel v zadnjem četrtletju leta 2013. Obdobje rasti tako traja že tri leta in pol, v njem pa po njenih besedah stopnje rasti niso presegale štirih odstotkov.

Domača potrošnja je bila v prvem četrtletju za pet odstotkov večja kot pred letom dni. Pri tem sta se povečali obe komponenti domačega trošenja: končna potrošnja se je povečala za 3,4 odstotka, bruto investicije pa za 10,5 odstotka. “Njun skupni prispevek k rasti BDP je znašal 4,5 odstotne točke,” je navedla.

K rasti končnega trošenja je največ prispevala rast potrošnje gospodinjstev. Bila je za štiri odstotke večja kot v prvem četrtletju lani, gospodinjstva pa so več sredstev namenila za nakupe vseh vrst proizvodov in storitev. Podobno kot v vseh četrtletjih prejšnjega leta so se najbolj povečali izdatki za nakupe trajnih dobrin, kot so avtomobili, pohištvo in večji gospodinjski aparati.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se v prvem četrtletju povečale za 12 odstotkov. K temu so pozitivno prispevale investicije v gradbene objekte, za skoraj 20 odstotkov, pri čemer so se investicije v nestanovanjske objekte povečale za 22,6 odstotka, v stanovanjske pa za 13,6 odstotka. Pozitiven prispevek so imele tudi investicije v stroje in opremo, ki so se povečale za 9,3 odstotka.

Potem ko sta izvoz in uvoz v prejšnjih dveh četrtletjih naraščala nekoliko bolj umirjeno, so statistiki v prvem četrtletju letos znova zaznali pospešeno rast. Rasti sta bili na obeh straneh skoraj izenačeni: uvoz se je povečal za 8,8 odstotka, izvoz pa za 8,7 odstotka. “Kljub nekoliko hitrejši rasti uvoza zunanjetrgovinski presežek ostaja visok,” je dejala Koreničeva in dodala, da je k rasti BPD prispeval 0,8 odstotne točke.

Zaposlenost še narašča. V prvem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 964.000 oseb, kar je 2,6 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v zdravstvu in socialnem varstvu, trgovini in v dejavnosti promet.

Ob izločitvi sezone in koledarja je bil BDP v prvem četrtletju za 1,5 odstotka višji kot v prejšnjem četrtletju in za pet odstotkov višji kot v prvem četrtletju 2016. Območje evra in EU sta v tem obdobju v primerjavi s predhodnim četrtletjem zabeležila 0,5-odstotno rast, v primerjavi s prvim lanskim pa 1,7- oz. dvoodstotno rast.

“Skozi celotno lansko leto smo imeli v tej primerjavi nadpovprečne gospodarske rasti,” je povedala Koreničeva, a spomnila, da smo tudi v času krize beležili nadpovprečne padce.

Povezane teme

BDP, gospodarska rast, gospodarstvo, Slovenija, statistika
Aktualno
okužbe po občinah

Valicon: Slovenci vse bolj pesimistični glede prihodnosti

Osebno doživljanje trenutnih razmer v zvezi s širjenjem novega koronavirusa in življenjem v novih razmerah je na najnižji ravni od začetka raziskave marca letos. Kot je pokazala raziskava Valicona, ljudje ugotavljajo, da bodo razmere trajale še kar nekaj časa, dve petini pa jih meni, da so ukrepi za zajezitev širjenja okužbe premalo strogi.

Rubrika Aktualno