Plavi svijet navaja, da so kita opazovali približno dve uri. Plavala sta s hitrostjo treh do štirih vozlov, na morski gladini pa sta se pojavila vsakih deset do 15 minut. Na površju sta se zadrževala povprečno minuto, preden sta se znova potopila. Ocenili so, da sta živali v dobri formi.

Med opazovanjem so zbirali informacije o obnašanju kitov in vzorce njihove odpadle kože za genetsko analizo. Prav tako so naredili vrsto fotografij za fotoidentifikacijo. Fotografije bodo poslali kolegom v Italiji, da bi poskusili pojasniti migracije kitov v Sredozemskemu morju.

Brazdasti kit je druga največja žival na svetu, v oceanih pa lahko doseže tudi dolžino 27 metrov. V Sredozemskemu morju so nekoliko manjši, med 20 in 23 metrov, in so uvrščeni na seznam ogroženih vrst.

V Jadranu se pojavijo praviloma vsako leto, posebej konec poletja in čez poletje, odvisno od pojava večje količine planktonskih rakcev, s katerimi se hranijo.

Večinoma so sivo-rjave barve po hrbtu ter bele po trebuhu. Zanimivo je, da je spodnja čeljust brazdastega kita temna z leve strani ter svetla z desne strani. Takšne barve zagotavljajo njihovo manjšo vidnost med prehranjevanjem. Po doslej znanih podatkih lahko živijo tudi več kot 100 let, je še pojasnil Plavi svijet na svoji spletni strani.

Poudarili so, da so kiti miroljubni ter za ljudi povsem nenevarni, če se jim ne približujemo in jih ne vznemirjamo. Na Hrvaškem so zakonsko prepovedali vznemirjanje, maltretiranje in preganjanje kitov.