Nekdanjo tovarno Delamaris bo nadomestil nov kompleks, ki bo razširil mestno jedro Izole

Nekdanjo tovarno Delamaris bo nadomestil nov kompleks, ki bo razširil mestno jedro Izole

Območje nekdanje tovarne Delamaris, ki ga namerava avstrijska slaba banka Heta prodati, naj bi po idejni zasnovi arhitekturnega biroja Enota predstavljalo nadgradnjo starega mestnega jedra Izole z moderno interpretacijo značilnosti sredozemskih mest. Pri tem ne bi šlo za klasični turistični resort, ampak bi lastnik in občina uspešno sobivala.

Heta je kot naslednica slabih naložb Hypo leasinga postala lastnica omenjenega območja, ki se razprostira na dobrih 37.000 kvadratnih metrih površine. Kot je ob robu petkove predstavitve idejnega projekta zasnove območja za STA pojasnila predstavnica Hete in vodja projekta Delamaris Ivana Galič, je njihova strategija sicer prodaja zemljišč, a so v tem primeru ugotovili, da pri Delamarisu niso dorečene nadaljnje možnosti razvoja območja, o čemer so jih spraševali tudi potencialni investitorji.

Izola.
Idejni projekt zasnove obmocja nekdanje tovarne Delamaris v Izoli, ki jo pripravljata avstrijska slaba banka Heta in arhitekturni biro Enota.
Foto: Heta

Tako so se odločili, da skupaj z občino dorečejo, kaj bi bilo mogoče na omenjenem območju narediti. Sedanja idejna zasnova je rezultat po eni strani študije izvedljivosti, po drugi pa urbanistično-arhitekturne zasnove. Po oceni Galičeve so z njim zdaj na dobri poti, da pri projektu, pri katerem so bili do zdaj na mrtvi točki, naredijo korak naprej v smeri njegove realizacije.

Ker gre za specifično lokacijo v neposredni bližini starega mestnega središča, je tudi idejna rešitev do neke mere inovativna, pa je navedel Dejan Lah iz biroja Enota. “Ne predstavljamo nekega klasičnega turističnega resorta, ampak poskušamo predvsem razširiti in obogatiti mestno središče. Skratka projekt ni zaprt za neko ograjo, ampak se navezuje na obstoječo mestno infrastrukturo,” je opisal.

V skladu z načrtom bi bodoči lastnik oz. upravljavec območja in občina uspešno sobivala, saj bi območje ne bilo ločeno od mesta, ampak bi predstavljajo nadgradnjo starega jedra.

Konkretno so si zamislili nizke pozidave, ki v ničemer ne presegajo višin, ki jih trenutno ponuja mestno središče. Prav tako so poskusili povzeti značilnosti klasičnega mediteranskega mesta: “To pomeni nek preplet karejske pozidave z ozkimi ulicami z razširitvami na trgih, ki omogočajo umestitev javnega programa.” Po Lahovih besedah so si ob tem zamislili tudi uporabo klasičnih materialov, seveda na nov način, primeren času in predvidenim vsebinam.

Galičeva je pred petkovo predstavitvijo spomnila, da so pred tem imeli že dve predstavitvi in da so bili odzivi dobri. “Projekt temelji na dobrih osnovah, ki se lahko še nadgrajujejo,” je dodala.

Heta bo v prvem četrtletju prihodnjega leta objavila mednarodni razpis, v vmesnem času pa želijo, da se občina opredeli, ali objekt podpira in ga posledično lahko predstavijo potencialnim investitorjem takšnega, kot je zdaj zastavljen, ali pa območje zgolj prodajo kot industrijsko zemljišče. Glede na dosedanje predstavitve Galičeva sicer verjame, da gredo v pravo smer in da bodo nadaljevali s projektom tako, kot so si zastavili.

Scroll to top
Skip to content