Pahor: Za nakazila iranskega denarja prek NLB sem izvedel šele lani

Pahor: Za nakazila iranskega denarja prek NLB sem izvedel šele lani

Predsednik republike Borut Pahor leta 2010, ko je bil predsednik vlade, poročila Sove o domnevnem pranju denarja v NLB ni prebral. Za informacijo o nakazilih iranskega denarja prek NLB je izvedel šele junija lani, ko je bila o tem obveščena javnost, je danes v odzivu na navedbe preiskovalne komisije DZ zapisal Pahor.

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, ki jo vodi Jani Möderndorfer (SMC), je politično odgovornost za neukrepanje v primeru domnevnega pranja denarja iranskega državljana prek NLB v letih od 2008 do 2011 med drugimi pripisala takratnemu predsedniku vlade Pahorju.

Pahor, sedaj predsednik republike, je danes v odzivu navedel, da je za informacijo o nakazilih iranskega denarja prek NLB izvedel šele, ko je bila o tem obveščena javnost, junija 2017.

“Tedanji premier Pahor je jeseni 2010, dve leti potem, ko se je dogajalo domnevno pranje denarja in se je s tem že ukvarjal urad za preprečevanje pranja denarja, prejel o tem informacijo Sove. Ni je prebral, nanjo od drugih prejemnikov tudi ni bil opozorjen,” so še zapisali v uradu predsednika republike.

Pahor je na zaslišanju pred komisijo marca letos dejal, da se v NLB niso resno ukvarjali z zadevo, v uradu za preprečevanje pranja denarja so se dolgo spraševali, za kaj gre, medtem ko je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) dobivala zelo jasne namige o spornem dogajanju in je napisala posebno poročilo o zbranih podatkih. To poročilo je novembra 2010 posredovala na sedem različnih naslovov, tudi predsednika vlade.

Pahor je to potrdil, a povedal, da sam vseh obveščevalnih poročil ne bere, saj jih je veliko in tudi niso vsa enako pomembna. Za to ima svetovalce. “Predsednik vlade kot tudi države mora delo organizirati tako, da se lahko zanese na to, da sprejema prave in pomembne odločitve,” je dejal. Domneval pa je, da je v njem navedeno, da se s to zadevo že ukvarja urad za preprečevanje pranja denarja. Poleg tega pa predsednik vlade ni tisti, ki dobi neko informacijo Sove in potem odredi ukrepanje, je povedal.

Komisija je v danes predstavljenem javnem delu predloga zaključnega poročila navedla, da so politično odgovorni za neukrepanje v primeru suma pranja denarja iz Irana prek NLB nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, vlada Boruta Pahorja ter njegova ministra France Križanič in Samuel Žbogar.

Komisija je med drugim ugotovila, da v primeru, ko je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh prek računov, odprtih pri NLB, z nakazili iz iranske banke domnevno pral denar, v večini primerov ni šlo za transakcije, povezane s klasičnim pranjem denarja oz. je bil tak primer le eden. So bile pa sumljive transakcije izvedene na način, kot se uporablja pri pranju denarja oz. so ustrezale indikatorjem za prepoznavanje sumljivih transakcij pranja denarja, je dejal Möderndorfer.

Komisija je ocenila, da se je v NLB zgodila t.i. iranska shema, ki je bila neposredno v rokah iranske države. Pri tem ni šlo za posameznika, ki je skušal izvajati iranski plačilni promet s tujino, ampak je bil po ugotovivah komisije Farrokzadeh del sheme transakcij iranskih državnih bank prek Slovenije oz. NLB, Iran pa je bil na seznamu držav s sankcijskim režimom in nato z embargom.

V primeru štirih transakcij v NLB je obstajal sum, da so bile usmerjene v financiranje jedrske proliferacije in nakup blaga, ki se lahko uporablja tako v civilne kot vojaške namene. V transakcije pa sta bili vključeni vsaj Melli bank in Export Development Bank of Iran s sankcijske liste.

Scroll to top
Skip to content