Trumpova davčna reforma se je izkazala za strel v koleno, proračunski primanjkljaj je vse večji

Ameriški proračunski primanjkljaj se je v konec septembra sklenjenem proračunskem letu 2018, ki je trajalo od 1. oktobra 2017, povečal na 3,9 odstotka celotnega letnega BDP in bo v prihodnjih letih spet narasel na ravni po zadnji veliki finančni krizi in recesiji.

Po podatkih finančnega ministrstva ZDA je primanjkljaj od proračunskega leta 2017 narasel za 17 odstotkov oziroma 113 milijard dolarjev na 779 milijard dolarjev. V proračunskem letu 2019 bo po ocenah vlade narasel čez 1000 milijard dolarjev, kjer je bil nazadnje leta 2012.

Ameriški zvezni proračun je mejo 1000 milijard dolarjev presegel v letih od 2009 do 2012, ko se je zaradi velike recesije in krize proračunska poraba izredno povečala. Do leta 2015 se je luknja zmanjšala na 438 milijard dolarjev, leta 2016 je spet narasla na 585 milijard, leta 2017 pa na 666 milijard.

Proračunski prihodki so v letu 2018 narasli za manj kot 15 milijard, odhodki pa za okrog 127 milijard, kar pomeni, da se pobožna želja Trumpove vlade, da bodo konec lanskega leta sprejete davčne olajšave, vredne 1500 milijard, v naslednjem desetletju plačale same zase in ne bodo povečale primanjkljaja.

Trumpova vlada zmanjšuje proračunsko porabo, vendar tam, kjer gre za zanemarljive vsote, kot so okolje, znanost, kultura in izobraževanje ter socialna pomoč. Največji proračunski izdatek sta zvezno pokojninsko zavarovanje in zdravstveno zavarovanje za upokojence, ki naraščata skupaj z obrambno porabo. Zaradi primanjkljaja krepko narašča tudi javni dolg.

Republikanci so bili do Trumpovega prihoda na oblast stranka fiskalne odgovornosti, ki si je na vso moč prizadevala za zmanjšanje zveznega proračunskega primanjkljaja in naraščanje javnega dolga prikazovala v apokaliptičnih podobah. Sedaj to nekako ni več problem. Šef urada za proračun Bele hiše Mick Mulvaney je sicer ob objavi številk o primanjkljaju opozoril, da mora kongres poskrbeti za zmanjšanje porabe.

Primanjkljaj je torej na poti, da spet preseže 1000 milijard dolarjev na leto, čeprav ni nobene krize, ki bi upravičevala rast luknje, obenem pa to pomeni, da ne bo rezerve za povečanje porabe, ko bo nastopila nova kriza. Napovedi o tem, da bo hitra gospodarska rast sama zmanjšala luknjo, se ne uresničujejo.

“Z rezanjem davkov konec leta 2017, ko je bila ekonomija že zelo trdna, sta kongres in vlada zamudila zlato priložnost za soočanje s proračunskim primanjkljajem. Problem sta dejansko le povečala. Na splošno je pametno zmanjšati deficit, ko se gospodarstvo popravlja, ker to zmanjša bolečine zaradi manjše porabe,” je sporočil analitik inštituta Brookings William Gale in opozoril, da bo primanjkljaj rasel zaradi upokojevanja tako imenovane generacije baby boom, rojenih v letih razcveta po drugi svetovni vojni, ki so bila zelo “plodna”.

Povezane teme

BDP, davki, Donald Trump, gospodarska rast, proračun, ZDA
Aktualno

Šarec: Rebalans proračuna je nujen

Vlada bo obstala le, če bo potrjen rebalans proračuna, je danes v Portorožu dejal predsednik vlade Marjan Šarec. “Če pa ne bo potrjen, bomo šli domov in bodo prišli drugi,” je premier povedal pred sobotnim srečanjem koalicijskih partneric glede proračuna.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Zaradi prenove do sobote zaprt del Drenikove ulice v Ljubljani

Zaradi rekonstrukcije ceste in obnove vročevoda bo od srede od 9. ure do predvidoma sobote zaprt del Drenikove ulice v Ljubljani med Celovško cesto in Verovškovo ulico. Obvoz za vozila bo urejen po Dunajski, Tivolski in Celovški cesti, po spremenjeni trasi pa bodo vozili tudi mestni avtobusi na liniji 22, so sporočili z ljubljanske občine.