Kljub izgubi predstavniškega doma je ameriški predsednik Donald Trump razglasil volitve za velik uspeh

Kljub izgubi predstavniškega doma je ameriški predsednik Donald Trump razglasil volitve za velik uspeh

Republikanci so na torkovih vmesnih volitvah sredi predsedniškega mandata uspeli obdržati in malce povečati svojo večino v senatu, demokratom pa je uspel prevzem večine v predstavniškem domu zveznega kongresa. Poleg tega so nanizali nekaj pomembnih uspehov na guvernerskih volitvah.

Kljub izgubi predstavniškega doma je ameriški predsednik Donald Trump razglasil volitve za velik uspeh, saj mu je z intenzivno kampanjo pred volitvami v podporo svojim republikancem uspelo ohraniti večino v senatu in s tem lažje delo pri zamenjavah članov njegove vlade in pri imenovanju zveznih sodnikov.

Trump je lahko zadovoljen, ker do napovedanega modrega demokratskega vala ni prišlo, izgube kongresnih sedežev za stranko, ki ima v Beli hiši predsednika, pa so v ameriški politični zgodovini tradicija. Američani torej niso množično izrazili nasprotovanja njegovi politiki in obnašanju, vendar mu bo demokratska večina v predstavniškem domu zagrenila zadnji dve leti njegovega prvega mandata.

Predsednika tako naslednji dve leti vladanja čakajo težave oziroma poplava demokratskih kongresnih preiskav. Ohranitev večine v senatu pa po drugi strani pomeni ohranitev pooblastil za nadaljevanje preobrazbe ameriškega zveznega sodstva v konservativno smer vključno z morebitno izvolitvijo še kakšnega vrhovnega sodnika.

Demokrati v predstavniškem domu že napovedujejo objavo Trumpovih davčnih napovedi, ki jih skriva že desetletja, številni govorijo tudi o začetku postopka za odstavitev predsednika, čeprav zaradi republikanske večine v senatu to ne bo izvedljivo. Obeta se obnova preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve 2016 in Trumpovih povezav z Rusijo.

Predstavniški dom nima besede pri imenovanju članov Trumpove vlade, veleposlanikov ali sodnikov, lahko pa ga povsem blokira pri zakonodajnih pobudah in porabi. A morda bo delitev oblasti v Washingtonu kljub naelektrenemu strankarskemu ozračju na koncu prispevala k sodelovanju in kompromisom.

Razplet tokratnih volitev pa je opral tudi madež z ameriških anket, ki so ga dobile leta 2016 z napovedmi zmage Hillary Clinton in Trumpovega poraza. Tokrat so ankete pravilno napovedale demokratski prevzem predstavniškega doma in ohranitev republikanske večine v senatu.

Demokratska večina v kongresu sicer skoraj zagotovo pomeni konec zgodbe o Trumpovem zidu na meji z Mehiko, konec uničevanja zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame in konec dodatnih davčnih olajšav za bogataše in korporacije.

Za dokončne rezultate volitev bo treba še počakati, vendar je že jasno, da so demokrati v boju za senat izgubili najmanj štiri svoje sedeže (v Indiani, Severni Dakoti, Missouriju in na Floridi), demokratom doslej ni uspelo odvzeti nobenega republikanskega sedeža, čeprav imajo možnost za to še v Arizoni in Nevadi, kjer tekmi še nista odločeni, kakor tudi ne v Montani, kjer sedež brani demokrat John Tester.

Senatna tekma je prinesla na površje novo demokratsko zvezdo v republikanskem Teksasu, kjer je Beto O’Rourke za las izgubil proti republikanskemu senatorju Tedu Cruzu. Demokrati so uspeli v Teksasu republikancem iztrgati nekaj zveznih in državnih kongresnih sedežev, zato so v bistvu zadovoljni. O’Rourke pa je dobil nekaj mesecev časa za razmislek, ali se bo odločil za predsedniško kandidaturo za 2020.

Demokrati v senatu niso imeli veliko možnosti za uspeh, kajti odločilne tekme za prevzem večine so potekale v državah z večinoma republikanskimi volivci. V predstavniškem domu pa jim je šlo večinoma vse po načrtih. Osvajali so sedeže v okrožjih, ki jih je leta 2016 dobila demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton, za povrh so pobrali tudi nekaj doslej izrazito republikanskih.

V guvernerskih tekmah so demokrati prav tako napredovali, saj so osvojili republikanske položaje najmanj v Illinoisu, Michiganu, Mainu, Novi Mehiki in celo Kansasu. Tekme v Wisconsinu, Georgiji, Connecticutu, Nevadi in Aljaski pa še niso odločene.

V naslednjih dneh bo jasno, kako so se eni in drugi odrezali na volitvah v državne kongrese in druge državne ter lokalne izvršne položaje, kot so pravosodni ministri in župani.

Vmesne volitve so bile v nekaterih pogledih tudi zgodovinske.

Na Floridi je presenetljivo uspela referendumska pobuda za povrnitev volilne pravice okrog 1,5 milijona nekdanjim obsojencem za kazniva dejanja.

V predstavniški dom se je prebila newyorška demokratka, 29-letna Alexandria Ocasio Cortez, ki se bo zapisala v zgodovino kot najmlajša članica kongresa doslej. Prejšnji rekord je imela prav tako Newyorčanka Elise Stefanik s 30 leti.

Nekdanja aktivistka kampanje Bernarda Sandersa Ocasio Cortezova si je izvolitev praktično zagotovila, ko je v demokratskem New Yorku na strankarskih volitvah premagala veterana stranke in kongresa Joa Crowleyja

Demokrat Jared Polis je postal prvi odkrito homoseksualni guverner Kolorada, demokratka Sharice Davids je postala prva Indijanka in povrhu še prva lezbijka izvoljena v zvezni kongres in to celo v konservativnem Kansasu. Čast prve Indijanke, izvoljene v zvezni kongres, si deli z demokratko Deb Haaland, ki ji je to uspelo v Novi Mehiki.

V zveznem predstavniškem domu bo 1. kongresno okrožje New Hampshira naslednji dve leti zastopal prvi odkriti homoseksualni član kongresa, demokrat Chris Pappas, Ilhan Omar iz Minnesote ter Rashida Tlaib iz Michigana pa sta postali prvi muslimanki, ki sta bili izvoljeni v zvezni kongres. Omarjeva je tudi prva kongresnica somalijskega rodu, Tlaibova pa prva kongresnica palestinskega rodu.

V kongresu ostajata tudi oba “Slovenca”. Demokratska senatorka Amy Klobuchar iz Minnesote je zlahka osvojila nov šestletni mandat, na volitvah v predstavniški dom je v Arizoni zmagal tudi republikanec Paul Gosar, čeprav so njegovi bratje in sestre posneli predvolilni oglas v podporo njegovemu demokratskemu protikandidatu.

Scroll to top
Skip to content