Silovit upad rodnosti po svetu presenetil celo raziskovalce

V skoraj polovici sveta je prišlo do občutnega upada rodnosti, kar pomeni, da prizadete države nimajo dovolj otrok za ohranitev števila svojega prebivalstva, kaže raziskava, objavljena v strokovni reviji Lancet. Raziskovalce je ta ugotovitev močno presenetila, čeprav iz študije izhaja tudi, da je v državah v razvoju rodnost še vedno v vzponu.

Globalni pregled rojstev, smrti in bolezni, ki ga je na podlagi podatkov po državah pripravil raziskovalni inštitut IHME, je presenetljivo pokazal, da je rast svetovnega prebivalstva, ki se je z 2,6 milijarde ljudi v letu 1950 do leta 2017 povečala na vrtoglavih 7,6 milijarde, izjemno neenaka, in to glede na regije in tamkajšnje prihodke.

Za raziskavo, ki predstavlja enega najbolj podrobnih pregledov globalnega javnega zdravja, je IHME pregledal 8000 virov podatkov, med katerimi je bilo 600 novih.

Inštitut, ki ga je na Univerzi Washington ustanovila Fundacija Billa in Mellinde Gates, je pri tem ugotovil, da 91 držav, večinoma v Evropi ter Severni in Južni Ameriki, nima dovolj rojstev za ohranitev sedanjega števila prebivalcev.

Najmanj rodna država v Evropi je Ciper, saj tam ženska rodi le enega otroka. V Sloveniji ženska glede na razpredelnico IHME v povprečju rodi 1,5 otroka.

Na drugi strani pa je rodnost v obdobju med letoma 1950 in 2017 še naprej rasla v Afriki in Aziji – v Nigeriji je tako na primer ženska v rodnem obdobju rodila sedem otrok. V Maliju, Čadu in Afganistanu imajo ženske v povprečju po šest otrok.

Profesor na IHME Ali Mokdad je za francosko tiskovno agencijo AFP komentiral, da je, ko gre za vpliv na rast prebivalstva, najpomembnejši posamični dejavnik izobraževanje. Gre za družbenoekonomske dejavnike, a na koncu je glavna izobrazba žensk, je pojasnil. “Bolj ko je ženska izobražena, več časa bo preživela v šoli, bolj bo prelagala nosečnost in na koncu bo imela manj otrok,” je poudaril Mokdad.

Komentiral pa je tudi, da v državah v razvoju poleg prebivalstva rastejo tudi njihova gospodarstva, kar bo imelo tekom časa posreden vpliv tudi na rodnost. “V Aziji in Afriki prebivalstvo še vedno narašča – ljudje bodo od revščine napredovali k boljšemu prihodku – če ne bo vojn ali nemirov,” je dejal Mokdad. “Po pričakovanjih bo državam ekonomsko šlo bolje in verjetneje je, da bo rodnost upadla in se izravnala,” je dodal.

Globalni pregled sicer ugotavlja tudi, da ljudi danes ni le več kot pred 70 leti, temveč tudi živijo mnogo dlje kot kadarkoli poprej. Tako iz raziskave izhaja, da se je pričakovana življenjska doba za moške z 48 let v letu 1950 podaljšala na 71 let, za ženske pa v enakem obdobju s 53 na 76.

Daljše življenje s seboj prinaša zdravstvene probleme oz. večje breme za zdravstvene sisteme. Po ugotovitvah IHME so danes bolezni srca globalno največji krivec za smrt. Še do 90. let minulega stoletja so bile največji ubijalec motnje oz. bolezni pri novorojenčkih, sledile so bolezni pljuč in diareja.

V globalnem pregledu so ugotovili tudi, da se smrtnost zaradi nalezljivih bolezni zmanjšuje z izboljševanjem gmotnega stanja držav, a na drugi strani to prinaša več invalidnosti zaradi daljšega življenja, je povedal Mokdad.

Izpostavil pa je tudi nenalezljive bolezni, ki so zavzele mesto nalezljivih, kot so malarija in tuberkuloza (te so od 90. let minulega stoletja občutno upadle).

“Določeni načini obnašanja vodijo v povečanje srčno-žilnih bolezni in raka. Številka ena je debelost – ta vsako leto narašča, k čemur prispeva naše obnašanje,” je poudaril Mokdad.

Najvišje ravni bolezni srca imajo glede raziskavo v Uzbekistanu, Ukrajini in Azerbajdžanu, najnižje pa v Južni Koreji, na Japonskem in v Franciji.

Sicer pa so projekcije IHME glede naraščanja števila globalnega prebivalstva v veliki meri v skladu z ocenami Združenih narodov, po katerih bo na svetu do sredine stoletja več kot 10 milijard ljudi. To pa zastavlja vprašanje, koliko ljudi lahko Zemlja še prenese.

Povezane teme

otroci, raziskava, rodnost, zdravje, ženske

Rubrika Aktualno

Aktualno

Hrvaškim ribičem več kot milijon evrov slovenskih kazni

V manj kot dveh letih je približno 20 hrvaških ribičev z območja Savudrije zaradi nedovoljenega prestopanja slovenske meje v Piranskem zalivu dobilo več kot 2000 kazni v skupnem znesku več kot milijon evrov, danes poroča Glas Istre. Največ prekrškov sta zbrala zakonca Makovac; Slovenija zgolj za lani od njiju zahteva 200.000 evrov kazni.