Varuh človekovih pravic ne izključuje nepravilnosti v policijskih postopkih s tujci na južni meji

Varuh človekovih pravic pri nadzoru nad ravnanjem policistov na južni meji ni mogel ne potrditi ne zavrniti očitkov o nezakonitem zavračanju migrantov. Nekateri podatki pa lahko kažejo na resnost očitkov, da je lahko prišlo do nepravilnosti, je dejal namestnik varuhinje Ivan Šelih.

Vodja državnega preventivnega mehanizma Šelih, ki je sicer zadolžen za področje policijskih postopkov, je na današnji novinarski konferenci spomnil, da so na osnovi pričevanj in očitkov o nezakonitem zavračanju migrantov, ki so jih izpostavljale nekatere nevladne organizacije in mediji, v juniju lani nenapovedano obiskali policijski postaji Črnomelj in Metlika. “Ob obisku smo pogrešali bolj resno oz. natančno obravnavo okoliščin vsakega posameznika, na način, da bi ta odpravil dvom oz. očitek, ali je imela oseba, ki se je nahajala v pridržanju na policijski postaji, sploh namero podati prošnjo za mednarodno zaščito ali jo je celo podala, pa je bila preslišana,” je dejal Šelih.

Varuh je že tedaj predlagal sprejem ukrepov v smeri doslednejšega dokumentiranja vseh okoliščin tujcev, vključno z njihovimi izjavami, da bi to dopuščalo kasnejši vpogled v delo policistov.

Ministrstvo za notranje zadeve je v odgovoru povedalo, da bi to pomenilo dodatno administrativno breme, zato temu ni bilo posebej naklonjeno, je dejal Šelih, a dodal: “Varuh se zaveda, da je zahtevnost dela policista na meji visoka in policisti delajo v težkih pogojih, vendar menimo, da bi lahko policisti že sedaj brez velikega dodatnega administriranja postopek vodili na način, da bi ta dal odgovor na kasnejše vprašanje, ali je tujec imel namen zaprositi za mednarodno zaščito.”

Varuh je pregledal tudi statistiko in ugotovil občuten upad prošenj za mednarodno zaščito v in po juniju. Menijo, da gre vzroke za padec števila prošenj iskati v samem policijskem delu.

Prav tako so ugotovili, da je število zaznanih namer za mednarodno zaščito predvsem na policijski postaji Črnomelj zanemarljivo, medtem ko ministrstvo navaja, da opaža večje število podanih namer. To ob navedbah, da je bila policija zaradi pogostih zlorab instituta mednarodne zaščite prisiljena prilagoditi standarde vodenja postopkov, “lahko kaže na resnost očitkov, da je lahko prišlo do nepravilnosti, vključno s kolektivnim izgonom,” je povedal Šelih.

Ob tem je poudaril, da bi bilo ravnanje policistov, na podlagi katerega bi tujca, ki bi želel zaprositi za mednarodno zaščito, odstranili iz države, ne da bi ugotovili, ali je do zaščite upravičen, nezakonito. Policisti so namreč dolžni tako namero zabeležiti. Ugotavljanje upravičenosti do mednarodne zaščite pa je stvar postopka, ki ga vodi ministrstvo, in ne policije.

Varuh pa na podlagi obstoječe dokumentacije ni mogel ne potrditi, a tudi ne ovreči, da je bila nekaterim osebam kljub temu, da so izrazile namen za mednarodno zaščito, onemogočena obravnava.

Ob tem je še dodal, da tudi sledenje protokolom in sporazumom o vračanju, sklenjenim med Slovenijo in Hrvaško, ne odvezuje policistov, da upoštevajo pravice tujcev in ne sme spodbujati zavračanja tujcev brez primerne obravnave, je še dejal Šelih.

Varuh tako predlaga, da ministrstvo za notranje zadeve skupaj s policijo sprejme potrebne ukrepe v smeri zagotavljanja pravic tujcem, vključno z omogočanjem dostopa do mednarodne zaščite.

Povezane teme

begunci, Slovenija, varuh človekovih pravic
Aktualno

Vlada ne bo kupila merilnikov telesne temperature

Vlada po zaključku avgustovskega javnega naročila ne bo kupila merilnikov telesne temperatur, saj prispele ponudbe niso ustrezale tehničnim specifikacijam, ponudniki pa niso priložili zahtevanih certifikatov, izhaja iz objave na portalu e-naročanje. Z razpisom so želeli kupiti štiri statične in en prenosni sistem.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Okrevanje Navalnega v Nemčiji bo dolgotrajno: Vsak dan je na obisku pri fizioterapevtu, kjer si prizadeva vzpostaviti ravnotežje in nadzor nad prsti

Ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ki je bil v torek odpuščen iz berlinske bolnišnice Charite, kjer so mu rešili življenje po zastrupitvi z novičokom, bo v Nemčiji najverjetneje ostal več tednov. Potrebno bo dolgotrajno zdravljenje, da si bo opomogel po zastrupitvi, je sporočila njegova tiskovna predstavnica.

Aktualno

Ponekod po Sloveniji že prihaja do razlivanja rek

Danes in v prvem delu noči na soboto se bodo predvsem v zahodni in južni Sloveniji pojavljale nevihte s krajevno močnejšimi nalivi. Reke in hudourniški vodotoki na Vipavskem že naraščajo, ponekod prihaja do razlivanj. Naraščanje rek se bo nadaljevalo, ponekod lahko pride tudi do poplavljanja ob strugah, opozarjajo na Agenciji RS za okolje (Arso).

Aktualno

Mineva sto let od koroškega plebiscita

Pred sto leti, 10. oktobra 1920, je na avstrijskem Koroškem v skladu z odločitvami pariške mirovne konference potekal plebiscit, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi rezultatov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.