Tudi slovensko kmetijstvo se bo moralo korenito spremeniti

Ohranitveno kmetijstvo zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in okolje, pri tem načinu kmetovanja je namreč nič ali minimalno mehanskih posegov v tla, tla so stalno pokrita s poljščinami in rastlinskimi ostanki, kolobar je pester. Bistvo takšnega načina kmetovanja je ohranjanje tal, ki so temelj agroekologije.

foto:Profimedia

O ohranitvenem kmetijstvu kot temelju trajnostnega kmetijstva je danes beseda tekla na konferenci, ki jo je pripravilo Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo v sodelovanju z ljubljansko biotehniško fakulteto.

Intenzivno kmetijstvo povzroča dolgotrajno škodo

“Zavedamo se, da kmetijska pridelava poteka na prostem v tleh in le če bomo vzdrževali kakovostna tla, biološko aktivna, bomo dolgoročno lahko gospodarili na tem prostoru,” je ob robu konference za STA poudaril Rok Mihelič z biotehniške fakultete in soustanovitelj združenja.

Po njegovih pojasnilih se je po drugi svetovni vojni začelo z intenzivno obdelavo, kmetje so bili na začetku navdušeni nad napredkom – z intenzivno obdelavo in gnojenjem ter uporabo sodobnih sort so nenadoma dosegli pridelke, ki so bili bistveno večji kot prej. “Zdaj ugotavljamo, da so šli s tem zanosom predaleč,” je dejal.

V preveč intenzivnem kmetijstvu namreč po njegovih besedah pride do erozije, zmanjšanja vsebnosti humusa in življenja v tleh, negativne posledice pa se ne pokažejo takoj, ampak po 20, 30 letih takega načina kmetovanja. Zdaj smo v obdobju, ko kljub velikemu znanju – imamo sodobna stroje, gnojila in sorte – ne dosegamo bistveno večjih pridelkov kot v preteklosti.

“Prišli smo do nekega platoja, ampak ta plato ni povzročen zaradi biologije, zaradi genetskega materiala, saj je potencial tega precej večji, ampak ugotavljamo, da smo degradirali tla in da če želimo napredovati, se moramo vrniti nazaj na temelje agroekologije in izboljšati tla,” je poudaril.

To je možno z ohranitvenim kmetijstvom. Ta temelji na treh principih: nič ali minimalni mehanski posegi v tla, stalna pokritost tal s poljščinami ali dosevki in/ali rastlinskimi ostanki (vsaj 30-odstotna pokritost tal) in pester kolobar s čim več rastlinskimi vrstami.

“To so trije temelji, na katerih potem gradimo vse ostalo. Peljejo nas v to, da moramo iskati nove tehnične možnosti, stroje, nove termine setve, drugačno gnojenje, hranila se skoncentrirajo v zgornjem sloju, treba je videti, kaj se dogaja z vodo v tleh. Vse skupaj postavljamo na precej nove tehnološke temelje,” je dejal.

V luči podnebnih sprememb ima ohranitveno kmetijstvo priložnost. Po Miheličevih pojasnilih se s tem načinom poveča vsebnost organske snovi, gre namreč za vezavo ogljikovega dioksida (CO2) v tla in pri tem načinu lahko pride do bistvenih vezav CO2, ki ga družba spušča v ozračje. Prepreči pa se tudi erozija, saj ni več odtekanja blatne vode, ki ne vsebuje le delcev, ampak tudi kemikalije, ostanke pesticidov in mineralnih gnojil, s površin.

V Sloveniji se s tovrstnim načinom kmetovanja ukvarja približno 40 kmetijskih gospodarstev, a površin ni tako malo, ker se s tem načinom ukvarjajo velika kmetijska posestva, kot so Perutnina Ptuj, Panvita in Žipo Lenart, in večji kmetje. “Po ocenah tako kmetujemo na 20.000 hektarih polj, kar je približno 11 odstotkov poljedeljskih površin,” je dodal.

Posamezni segmeti takšnega načina kmetovanja so deležni neposrednih podpor, a bi to moral biti celovit ukrep, ki ga je moč na površinah izvajati le dolgoročno, sicer v tleh ne bomo zgradili spet humusa, je poudaril Mihelič, ki upa, da bo to nov podporni ukrep v novi finančni perspektivi. Kmetijskemu ministrstvu so to že predlagali.

Povezane teme

ekologija, kmetijstvo, Slovenija
Aktualno

Zbil kolesarko in pobegnil. Ste ga videli?

Policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica obravnavajo prometno nesrečo s telesnimi poškodbami in pobegom. Da bi izsledili neznanega voznika in udeleženca v prometni nesreči ter razjasnili okoliščin, policija poziva morebitne očividce, da se zglasijo na policijski postaji, so danes sporočili s Policijske uprave Maribor.

Aktualno

Kakšno vreme nas čaka za vikend?

Danes bo pretežno jasno. Pihal bo vzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, ki bo popoldne oslabela. Najvišje dnevne temperature bodo od 14 do 18, na Primorskem okoli 22 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Aktualno

Džamija v Ljubljani dobila uporabno dovoljenje

Džamija oziroma Islamski verski in kulturni center na Parmovi ulici v Ljubljani je danes prejela uporabno dovoljenje, je za 24ur.com potrdil generalni tajnik Islamske skupnosti v RS Nevzet Porić. Trenutno so še v fazi nabave opreme, molitve v džamiji pa bodo najverjetneje začeli izvajati po novem letu.

Rubrika Mnenja

Mnenja

Ozračje se segreva še hitreje, kot so napovedali strokovnjaki

Emisije toplogrednih plinov povzročajo hitrejše globalno segrevanje, kot je bilo predvideno, kažejo meritve po novih modelih, ki bodo zamenjali tiste, ki so jih pri dozdajšnjih projekcijah uporabljali znanstveniki ZN. Povprečne temperature bi se lahko do leta 2100 zvišale za 6,5 do sedem stopinj Celzija oz. dve stopinji več od aktualne napovedi.

Mnenja

V UKC Ljubljana vse več poškodovancev zaradi vožnje s skirojem

Z vedno bolj množično uporabo električnih skirojev se je povečalo tudi število poškodb med uporabo tega prevoznega sredstva. Letos so v UKC Ljubljana obravnavali že 220 poškodovanih voznikov skirojev. Ogromno je odrgnin, udarnin, tudi zlomov zapestja in hujših udarcev v glavo, pravijo. Policija uporabnikom skirojev priporoča uporabo čelade.

Mnenja

Japonci začeli s klanjem delfinov, ki bo trajalo kar pol leta

Na Japonskem se je v nedeljo v ribiški vasi Taiji začel kontroverzni lov na delfine, ki bo trajal šest mesecev. Nekateri ga razumejo kot tradicijo, staro že več stoletij, zlasti okoljevarstveniki pa opozarjajo, da gre za zelo kruto pobijanje teh živali. Lovci lahko v lovni sezoni ubijejo ali ulovijo 1700 delfinov.

Mnenja

Avstralija bo omejevala dostop do ekstremističnih vsebin na spletu

Avstralska vlada načrtuje blokado spletnih strani, ki bi med “kriznimi dogodki” širile skrajno vsebino, je sporočil avstralski premier Scott Morrison. Kot je dejal, je takšen ukrep nujen po marčnem terorističnem napadu na dve mošeji v Novi Zelandiji, v katerem je bilo ubitih 51 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.