Podnebne spremembe bodo škodile zdravju celotne generacije otrok, če se izpustov toplogrednih plinov ne bo takoj zmanjšalo!

Kot so zapisali strokovnjaki, bosta njihova posledica tudi porast smrtonosnih nalezljivih bolezni in naraščanje podhranjenosti, medtem ko otroci že sedaj trpijo zaradi onesnaženja zraka in vremenskih ekstremov.

Takšno svarilo so strokovnjaki podali v letnem poročilu strokovnega združenja The Lancet Countdown, v katerem sodeluje 35 organizacij, tudi Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna banka. Pri njem je sodelovalo 120 znanstvenikov, ki so uporabili najnovejše dostopne podatke in podnebne modele in na njihovi podlagi predvideli trende v zdravju ob zviševanju temperature ozračja.

Poudarili so, da bo segrevanje ozračja za 1,5 stopinje Celzija do leta 2050 mogoče omejiti samo z nič manj kot 7,4-odstotnim zmanjšanjem izpustov ogljikovega dioksida letno, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Pariška podnebna pogodba iz leta 2015 dvig temperature do leta 2050 omejuje za dve stopinji Celzija, če bi bilo mogoče pa raje za 1,5 stopinje. A trenutno izpusti vsako leto naraščajo in Zemljo postavljajo na pot, ki bi lahko do konca stoletja prinesla dvig temperature za štiri stopinje Celzija, kar bi bilo za zdravje človeštva pogubno.

Pri čemer je bil na primer letošnji avgust svetovno najbolj vroč mesec doslej, Zemlja pa se je od industrializacije že segrela za stopinjo Celzija.

Kot menijo strokovnjaki, bodo razmere za prihodnje rodove precej slabše, saj se jim obetajo bolezni zaradi onesnaženega zraka, podhranjenost zaradi množičnega upada pridelkov, pa tudi duševne in telesne travme zaradi vse pogostejših poplav in požarov.

“Globalna pričakovana življenjska doba za danes rojenega otroka je 71 let, kar pomeni, da bo dočakal leto 2090. To pomeni, da bo doživel ‘svet štirih stopinj Celzija’,” je za AFP povedal izvršni direktor The Lancet Countdown Nick Watts.

Kot navaja poročilo, dojenčki v nekaterih delih sveta že danes v prvih tednih življenja začenjajo izkušati učinke podnebnih sprememb.

V zadnjih 30 letih je na primer donos pridelkov, kot so koruza, pšenica in riž, upadel, zaradi česar za dojenčke in majhne otroke obstaja povečano tveganje za podhranjenost. Podhranjenost pa pri otrocih vpliva na vse, od upočasnjevanja rasti, slabljenja imunskega sistema in dolgoročnih težav v razvoju. Zaradi nje so otroci tudi bolj dovzetni za izbruhe nalezljivih bolezni.

Poročilo pri tem kot primer navaja, da se je v samo zadnjih treh desetletjih število dni, na katere je svet beležil okužbo z bakterijo Vibrio, ki je odgovorna za večino izbruhov diareje pri otrocih na svetu, podvojilo.

To dejstvo ne povečuje le nevarnosti, da bodo otroci na območjih, kjer za to obstaja veliko tveganje, zboleli za boleznimi, kot je kolera, temveč se s tem okužbe tudi vse bolj širijo.

Prav tako so strokovnjaki ugotovili porast bolezni, ki jih prenašajo komarji, kot sta malarija in mrzlica denga. Te bolezni ogrožajo polovico sedanjega prebivalstva sveta.

Ljudje, ki živijo v mestih, pa medtem že danes prezgodaj obolevajo in umirajo zaradi onesnaženega zraka. Samo obrati na premog so v letu 2016 na svetu verjetno zagrešili milijon prezgodnjih smrti.

Z naraščanjem temperature ozračja se bodo verjetno ekstremni vremenski pojavi pojavljali še pogosteje in bodo tudi še bolj negativno vplivali na gospodarstvo. v letu 2018 je bilo v primerjavi z letom 2000 zaradi ekstremne vročine na svetu izgubljenih 45 milijard delovnih ur.

“Pri podnebnih spremembah ne gre za leto 2100, pri njih gre za sredo, 13. novembra 2019,” je izjavil Watts, ki je za AFP spregovoril v sredo. “Populacije na območjih, najbolj prizadetih zaradi podnebnih sprememb, migrirajo, naraščajo in se starajo,” je dodal.

Po njegovih besedah pa bi morali biti zaradi vročinskih valov že sedaj zelo zaskrbljeni tudi v razvitih državah. Kot primer je navedel temperaturne rekorde, ki so jih letos ob nizu smrtonosnih vročinskih valov zabeležili v Evropi.

Poročilo je ob tem izpostavilo še, da je bilo lani ekstremni vročini v primerjavi z zgodovinskim povprečjem izpostavljenih dodatnih 220 milijonov ljudi, starejših od 65 let.

Odgovorni urednik strokovne revije The Lancet, ki je poročilo objavila, Richard Horton, je v odzivu izjavil, da so podnebne spremembe danes ena izmed največjih groženj človeškemu zdravju, “a svet še čaka na odgovor vlad”. “Takšne ravni neangažiranosti si ne moremo privoščiti,” je poudaril.

Povezane teme

otroci, podnebne spremembe, Slovenija
Aktualno

Protestniki v središču Ljubljane pozivajo SMC in DeSUS k premisleku glede sodelovanja v Janševi vladi

Pred sedežem SMC v središču Ljubljane se je začel shod, s katerim želijo udeleženci med drugim opozoriti na prelomljene predvolilne obljube zlasti strank SMC in DeSUS, ki sta ta teden podpisali koalicijsko pogodbo s SDS. K protestu je v teh dneh sicer prek družbenih omrežij vabila koalicija posameznikov, nevladnih organizacij in drugih akterjev.

Aktualno

Vreme: Precej jasno

Zvečer bo severni veter ponehal. Ponoči bo sprva precej jasno, proti jutru se bo predvsem na zahodu že nekoliko pooblačilo. V Prekmurju in deloma na Štajerskem bo zjutraj zapihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -1, ob morju okoli 2 stopinji Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Madžarska vlada naj bi preko Slovenije prala denar

O denarnih tokovih med slovenskim in makedonskim podjetjem Petra Schatza, ki velja za vplivnega podjetnika iz kroga madžarskega premierja Viktorja Orbana, poroča tudi portal Oštro. Navaja, da makedonska finančna policija sumi, da je šlo pri oglaševalski pogodbi, težki tri milijone evrov, za pranje denarja madžarske vlade prek Slovenije.

Aktualno

Gospodarska rast lani pri 2,4 odstotka BDP

Bruto domači proizvod (BDP) se je lani po prvi oceni statističnega urada realno zvišal za 2,4 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju pa je bila medletna rast 1,7-odstotna. K lanski rasti je lani pomembno prispevalo zunanje povpraševanje, čeprav je bila rast izvoza manj izrazita kot v predhodnih dveh letih. Tudi domače trošenje je bilo zmernejše.