Slovenski BDP vse bližje evropskemu povprečju

Slovenski BDP vse bližje evropskemu povprečju

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, izražen v standardih kupne moči (PPS), je leta 2018 dosegal 87 odstotkov povprečja EU, kar je dve odstotni točki več kot v 2017. Zahodna Slovenija je dosegla 105 odstotkov povprečja, Vzhodna Slovenija pa 72 odstotkov, je razvidno iz podatkov evropskega statističnega urada Eurostat.

Slovenija, ki od 2014 beleži trdno gospodarsko rast – ta se je v 2017 približala celo petim odstotkom – se tako zadnja leta spet počasi približuje povprečni razvitosti EU. V 2016, 2017 in 2018 je zaostanek za povprečnim BDP na prebivalca v PPS na leto zmanjševala za dve odstotni točki.

Razlika v povprečni razvitosti med Zahodno in Vzhodno Slovenijo se medtem celo povečuje. Če je v 2017 npr. Zahodna Slovenija dosegala 102 odstotka povprečja EU, Vzhodna Slovenija pa 70 odstotkov, sta bili predlani številki pri 105 in 72 odstotkih.

Slovenski BDP na prebivalca je sicer po podatkih Eurostata leta 2018 dosegel 22.100 evrov oz. 26.400 PPS. Razdeljeno na regije je Zahodna Slovenija ustvarila 26.500 evrov oz. 31.600 PPS, Vzhodna Slovenija pa 18.100 evrov oz. 21.700 PPS.

Razlike v razvitosti med regijami v EU so sicer še naprej zelo velike. Najnižji delež povprečja sedemindvajseterice, ki je bil v 2018 pri 30.200 evrih in prav toliko PPS, je dosegal francoski čezmorski departma Mayotte v Indijskem oceanu ob obali Afrike, kjer je skoraj polovica prebivalstva mlajšega od 15 let. Tam je bil BDP na prebivalca v PPS pri 30 odstotkih povprečja EU. Sledile so tri bolgarske regije, severozahodna (34 odstotkov), severno-osrednja (35 odstotkov) in južno-osrednja (36 odstotkov).

Najvišji BDP na prebivalca glede na povprečje ima po izstopu Združenega kraljestva iz EU – ob upoštevanju te države je namreč daleč najvišji BDP na prebivalca beležil ožji London – Luksemburg (263 odstotkov povprečja EU), sledijo tri irske regije: južna Irska (225 odstotkov) ter vzhodna in srednja Irska (210 odstotkov).

Nad 200 odstotkov povprečja EU je v 2018 beležila še bruseljska regija (203 odstotkov), sledita Hamburg (197 odstotkov) in Praga (192 odstotkov).

Vnovično postopno razvojno dohitevanje povprečja EU ima za Slovenijo tudi posledice pri delitvi sredstev iz proračuna EU. Zaradi uporabe novejših statističnih podatkov kot doslej (za obdobje 2015-2017) je namreč v zadnjih pogajalskih okvirih za večletni proračun 2021-2027 za Slovenijo predviden še večji upad kohezijskih sredstev od prvotnih predlogov Evropske komisije.

Scroll to top
Skip to content